UPRS Sodba I U 559/2017-10

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo št. 6110-1096/2016/2 z dne 21. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,59 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju organ) je z izpodbijano odločbo zavrnilo sofinanciranje tožnikovega projekta z naslovom "..." (1. točka izreka) in ugotovilo, da posebni stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil vlogo na Javni razpis za izbor kulturnih projektov, ki jih bo na področju umetnosti sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju Javni razpis) za sofinanciranje projekta na področju glasbene umetnosti, ki jo je v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) ocenila strokovna komisija za področje glasbene umetnosti glede na kriterije, določene v 8.2. točki Javnega razpisa, ter oblikovala mnenje z obrazložitvijo vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega projekta.

2V sofinanciranje v okviru predvidenih razpoložljivih sredstev so bili izbrani projekti, ki so na področju glasbene umetnosti prejeli najvišje številko točk, kot je določeno v 9. točki Javnega razpisa. Tožnikov projekt je prejel 48 točk po posameznih kriterijih, navedenih v razpisnih kriterijih v 8.2. točki Javnega razpisa za podpodročje "Naročila izvirnega glasbenega dela ali koreografije", in sicer 7, 15, 8, 8, 10 točk. Točke so zapisane v zaporedju po vrstnem redu, kot so kriteriji navedeni v Javnem razpisu. Vsaka posamezna numerična vrednost predstavlja rezultat ocene posameznega kriterija.

3Dalje iz obrazložitve izhaja, da je strokovna komisija predlagala obrazložitev z vsebino, da je pri predvidenem projektu vprašljiv predvsem pomen za razvoj slovenske glasbene umetnosti, saj gre v kar nekaj primerih za priredbe tujih skladb in da je tudi finančna zasnova nekoliko predimenzionirana ter da glede na ugotovljena dejstva ugotavlja, da primerjalno z drugimi bolje podprtimi in opremljenimi projekti v tem konkurenčno zasnovanem razpisu, projekta ne more podpreti. Glede na razpoložljiva sredstva in ocene vseh projektov je strokovna komisija predlagala financiranje tistih projektov, ki so dosegli 50 točk ali več. Tožnikov projekt je dosegel 48 točk, zato je organ na predlog strokovne komisije njegovo sofinanciranje zavrnil.

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso pojasnjeni razlogi, zaradi katerih mu je strokovna komisija po posameznem kriteriju priznala določeno število točk. Navedeno je le skupno število točk in število točk po posameznem kriteriju, ne pa tudi razlogi za takšno točkovanje. Taka obrazložitev ni skladna s prvim odstavkom 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in se je ne da vsebinsko preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Pri tem se sklicuje na več sodnih odločb tega sodišča.

5Dalje navaja, da je bilo točkovanje strokovne komisije nepravilno in strokovno neutemeljeno. Meni, da je ocena o vprašljivosti pomena projekta za razvoj slovenske glasbene umetnosti pavšalna, ocena o finančni zasnovi projekta pa neutemeljena. Poleg tega to tudi ni bil kriterij izbire. Pojasnjuje, zakaj bi mu moral organ po posameznem kriteriju priznati več točk. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje ter ji naloži povrnitev stroškov tega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6Toženka je v odgovoru na tožbo navedla argumentacijo strokovne službe in strokovne komisije glede doseženega števila točk po posameznih kriterijih in za vsak kriterij podala obrazložitev. Vztraja pri pravnih in dejanskih ugotovitvah izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev sofinanciranja tožnikovega projekta z naslovom "...", s katerim se je prijavil na Javni razpis.

9Pravna podlaga predmetnega Javnega razpisa je ZUJIK. Ta v prvem odstavku 100. člena napotuje glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, na uporabo ZUP. Skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

10Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikov projekt prejel skupno 48 točk glede na kriterije, navedene v 8.2. točki Javnega razpisa, in sicer 7, 15, 8, 8 in 10 točk v zaporedju po vrstnem redu, kot so kriteriji navedeni v Javnem razpisu, ter da je strokovna komisija predlagala obrazložitev z vsebino, da je pri predvidenem projektu vprašljiv predvsem pomen za razvoj slovenske glasbene umetnosti, saj gre v kar nekaj primerih za priredbe tujih skladb, da je tudi finančna zasnova nekoliko predimenzionirana in da glede na ugotovljena dejstva ugotavlja, da primerjalno z drugimi bolje podprtimi in opremljenimi projekti v tem konkurenčno zasnovanem razpisu, projekta ne more podpreti. Iz obrazložitve še izhaja, da je strokovna komisija predlagala financiranje tistih projektov, ki so dosegli 50 točk ali več, in ker je tožnikov projekt dosegel skupno 48 točk, je organ na predlog komisije njegovo sofinanciranje zavrnil.

11Taka obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP, kot utemeljeno ugovarja tožnik. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Organ bi moral vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih konkretizirano obrazložiti. Obrazložitev, ki vsebuje le število priznanih točk po posameznih kriterijih in skupno število točk, ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je zato treba že iz tega razloga odločbo odpraviti. Tudi predlagana obrazložitev strokovne komisije, ki jo je organ citiral v odločbi, je pavšalna in nekonkretizirana. Zlasti pa iz nje ne izhaja, na kateri(e) kriterij(e) je ta presoja oziroma ugotovitev komisije vezana, ter kako je vplivala na dodeljevanje točk po posameznih kriterijih.

12Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti relevantni razlogi za sprejeto odločitev podani v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče ne more upoštevati.

13Ob tem, ko je obrazložitev izpodbijane odločbe, kot pojasnjeno, pomanjkljiva in nezadostna, sodišče tudi ni moglo presojati ostalih tožbenih navedb v zvezi z ocenjevanjem oziroma točkovanjem tožnikovega prijavljenega projekta in zatrjevanim prenizkim številom dodeljenih točk po posameznih kriterijih. Neobrazloženost izpodbijane odločbe namreč ne daje podlage, da bi se sodišče (lahko) po vsebini opredelilo do ostalih tožbenih navedb.

14Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek tega člena).

15Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

16Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče mu je priznalo stroške v zahtevani višini v skupnem znesku 285,59 EUR (priglašenih 500 točk za tožbo in 2% iz naslova materialnih stroškov po Odvetniški tarifi, povečano za 22 % DDV), kar ne presega stroškov, do katerih bi bil upravičen skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika (zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopal odvetnik). Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).