VSRS Sklep II DoR 357/2017

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima leasingojemalec, ki je z leasingodajalcem sklenil pogodbo o leasingu premičnine (vozila), na predmetu leasinga pravico, ki preprečuje izvršbo upnika leasingodajalca, ob tem, da je ta predmet prevzel v posest in delno izpolnil pogodbene obveznosti.

1Tožnik je dne 24. 7. 2013 s K., d. o. o. (leasingodajalec) sklenil pogodbo o finančnem leasingu (v nadaljevanju Pogodba) za osebno vozilo Renault Scenic (v nadaljevanju vozilo), katerega pogodbena vrednost znaša 7.440,80 EUR. Svoje pogodbene obveznosti je redno izpolnjeval, nakar je toženka (kot upnica leasingodajalca) v okviru izterjave denarne obveznosti vozilo zarubila. Tožnik je v izvršilnem postopku pravočasno podal ugovor tretjega (kateremu je toženka nasprotovala) in bil napoten na predmetno pravdo.

2Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je izvršba na vozilu nedopustna. Po njegovi presoji je imel tožnik v času rubeža na vozilu pričakovalno pravico, ki preprečuje izvršbo, saj je sklenil Pogodbo (med drugim) tudi zato, da bi na vozilu v končni fazi pridobil lastninsko pravico.

3Takemu razlogovanju je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, ki je pritožbo toženke zavrnilo. Posebej je poudarilo, da je bila tožnikova pridobitev lastnike pravice odvisna izključno od njegovih dejanj (plačila preostalih obrokov in odkupne vrednosti vozila). Sklenjeno Pogodbo je potrebno razumeti, kot prodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice. Toženka si je namreč z njeno sklenitvijo predvsem zavarovala poplačilo svojih terjatev.

4Zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo je toženka pravočasno vložila predlog za dopustitev revizije. V njem Vrhovno sodišče sprašuje, ali ima leasingojemalec, ki je z leasingodajalcem sklenil pogodbo o leasingu premičnine (vozila), obveznosti na podlagi te pogodbe delno in ne v celoti izpolnil ter prevzel predmet leasinga v posest, pravico, ki preprečuje izvršbo upnika leasingodajalca na ta predmet? Po stališču toženke je revizijo potrebno dopustiti, ker se Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni izreklo. Trdi, da tožnik na vozilu ni imel lastninske pravice v pričakovanju, saj Pogodba v času rubeža še ni bila v celoti izpolnjena. Položaj tožnika je potrebno razlikovati od nevpisanega lastnika nepremičnine, ki razpolaga z zemljiškoknjižnim dovolilom. Slednji ima namreč izločitveno pravico tako v stečaju kot tudi v izvršbi, medtem ko se pogodba o leasingu v stečaju obravnava kot vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba. Dodaja še, da predstavlja sprejeta odločitev nevarno širitev dometa 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; ZIZ).

5Predlog je utemeljen.

6Vrhovno sodišče skladno s prvim odstavkom 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Ker so navedeni pogoji iz 367. a člena ZPP izpolnjeni, je Vrhovno sodišče – skladno z tretjim odstavkom 367. c člena ZPP – revizijo dopustilo.