VSM Sklep I Cp 727/2018

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep v točkah II. a in II. b spremeni tako, da se besede vse nepravdne stranke nadomesti z besedami predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom prekinilo postopek (točka I izreka). Vse udeležence postopka je napotilo, da začnejo postopek za izrek ničnosti nadomestne odločbe UE O., Oddelka za kmetijstvo, št. 321-386/92, z dne 7. 3. 2000, v delu, v katerem je bilo odločeno, da se nepremičnina (bivša) parc. št. 102 k.o. 306 V. vrne v last in posest denacionalizacijskima upravičencema (točka II. a izreka). Udeležencem je naložilo, da navedeni postopek sprožijo v 30 dneh, o njem v 8 dneh obvestijo sodišče, sicer bo sodišče nadaljevalo s tem postopkom, ne da bi odločilo o pravicah na zemljišču, glede katerega je s sklepom N 6/2012 odločilo, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parceli št. 23.S k.o. 306 V. (točka II. b izreka).

2Zoper točko II navedenega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje prvi nasprotni udeleženec. Navaja, da nasprotni udeleženci zasledujejo interes, da predlagatelji ne dobijo nobenih pravic na pripadajočem zemljišču ter da ostane lastniško stanje nespremenjeno. Predlagatelji so bili seznanjeni z denacionalizacijskim postopkom, pa niso priglasili udeležbe, sedaj pa osporavajo nasprotnima udeležencema v dobri veri pridobljeno lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču. Nasprotni udeleženec tako nima interesa za uveljavitev ničnosti denacionalizacijske odločbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sklep spremeni in napoti na pravdo le predlagatelje, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Prvi predlagatelj v laičnem odgovoru na pritožbo prilaga dopise UE O., ki se nanašajo na postopek za izrek ničnosti denacionalizacijske odločbe. Ostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Smiselna uporaba določb ZPP temelji na 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

6Nepremičnina parc. št. 102 k.o. 306 V. (sedaj del parc. št. 106/3 k.o. V.), za katero predlagatelji zatrjujejo, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parceli št. 23.S k.o. 306 V., je bila v postopku denacionalizacije z nadomestno odločbo UE O., Oddelka za kmetijstvo, št. 321-386/92, z dne 7. 3. 2000 vrnjena v last in posest nasprotnima udeležencema. V tem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 12. 2017, ki je postal pravnomočen 12. 3. 2018, (med drugim) odločilo, da del parcele 106/3 k.o. 306 V. v izmeri 539,00 m2, ki sestoji iz bivše parcele 102 k.o. 306 V., predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parceli 23.S k.o. 306 V..

7Če je bila na pripadajočem zemljišču stavbe s pravnomočno upravno odločbo o denacionalizaciji vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca, kar je podano v konkretnem primeru, sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča (prvi odstavek 52. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, v nadaljevanju ZVEtL-1¹), o čemer je v tem postopku že pravnomočno odločeno. Sodišče nato v skladu s citirano določbo udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču pa prekine.

8Sodišče napoti na pravdo oziroma upravni postopek praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja (drugi odstavek 9. člena ZNP).² Glede na naravo postopka za določitev pripadajočega zemljišča in dejstvo, da ima v postopku za določitev pripadajočega zemljišča interes za ugotovitev ničnosti denacionalizacijske odločbe vedno predlagatelj (lastnik oziroma solastnik stavbe, k kateri se določi pripadajoče zemljišče), je treba na pravdo nesporno napotiti predlagatelje. Nasprotni udeleženci lahko imajo interes za ugotovitev ničnosti denacionalizacijske odločbe, kadar želijo odškodnino namesto nepremičnine v naravi, vendar se pri nasprotnih udeležencih pravni interes ne domneva.³ Iz procesnega gradiva mora izhajati, da nasprotni udeleženci zasledujejo takšen cilj, kar pa v predmetni zadevi ni podano. Prvi nasprotni udeleženec je tekom postopka na prvi stopnji nasprotoval določitvi pripadajočega zemljišča in se skliceval na vrnitev predmetne parcele v naravi. Iz njegovih navedb tako izhaja, da nima interesa za ugotovitev ničnosti denacionalizacijske odločbe in da takšnega postopka ne bo sprožil, k čemur ga tudi ni mogoče prisiliti.

9Glede na povedano je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je na pravdo napotilo le predlagatelje in drugega nasprotnega udeleženca (3. točka 365. člena ZPP).

10Sodišče druge stopnje še dodaja, da v izpodbijani sklepa glede drugega nasprotnega udeleženca ni posegalo, saj ni vložil pritožbe (prvi odstavek 350. člena ZPP).

¹ Postopki, v katerih je bil predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, na kateri je nastala etažna lastnina pred 1. januarjem 2003, oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače (prvi odstavek 57. člena ZVEtL-1).
² Pri prekinitvi postopka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (prvi odstavek 52. člena ZVEtL-1).
³ Glej Mateja Tamara Fajs in Jure Debevec, reševanje nekaterih odprtih vprašanj glede pripadajočih zemljišč po ZVEtL-1. Odvetnik, 2017, št. 82, str. 13.