UPRS Sklep I U 864/2018-19

Tožba se zavrže.

1Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje v 1. točki izreka vlogo tožnika z dne 28. 10. 2017, dopolnjeno 13. 11. 2017 in 15. 11. 2017, s katero je zaprosil za odobritev telefonskih pogovorov z Državnim zborom Republike Slovenije, Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (Poliklinika in Uprava), Generalnim policijskim uradom, Policijsko postajo Trebnje, Zdravstvenim domom Trebnje, Ministrstvom za javno upravo (Inšpektorat za javni sektor) in Uradom za varstvo potrošnikov, zavrgel. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (2. točka izreka). Stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil vlogo za odobritev telefonskih pogovorov. V skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je organ prve stopnje tožnika 9. 11. 2017 pozval k dopolnitvi vloge. V pozivu je organ prve stopnje tožnika pozval, da vlogo dopolni tako, da navede s katerimi osebami želi telefonski stik in da konkretizira svojo vlogo tako, da podrobneje obrazloži razloge za želene telefonske stike. Tožnik je vlogo dopolnil 13. 11. 2017 in 15. 11. 2017. V dopolnitvah vlog ni navedel s katerimi osebami želi telefonski stik in ni konkretiziral vloge do te mere, da bi bili telefonski stiki z želenimi institucijami nujno potrebni za vodenje postopkov ali vsaj upravičeni do te mere, da bi se mu glede na zakonsko omejitev vpisa drugih oseb kot telefonskih stikov to tudi omogočilo. Sicer je navedel, da želi telefonske stike z drugimi institucijami iz razlogov kot so pritožbe, predsodni postopki, posveti in pouki ter da jih večinoma potrebuje zaradi kršenja človekovih pravic s strani direktorja zavoda. V zvezi s temi navedbami organ prve stopnje navaja, da je tožniku že omogočeno, da želene pritožbe, predsodne postopke, posvete in pouke ureja v pisni obliki. Tožnikova vloga z dne 28. 10. 2017 pa kljub dopolnitvam ni popolna, zato jo je organ prve stopnje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.

3Pritožbeni organ je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnil in pritrdil izpodbijanemu sklepu ter dodal, da je organ prve stopnje pravilno postopal, ko tožnikove vloge in njene dopolnitve ni obravnaval po vsebini, ampak jo je iz procesnih razlogov zavrgel. V zvezi z navedbo tožnika, da je oseba z drugačnim statusom, da ne ve imena konkretnih oseb posameznih institucij, pa pritožbeni organ navaja, da je v konkretnem primeru treba upoštevati, da ima tožnik kot obsojenec na prestajanju kazni zapora zakonsko omejene pravice, kar izhaja iz 4. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1).

4Tožnik v tožbi in v dopolnitvi tožbe navaja, da se ne strinja z izpodbijanim sklepom. Meni, da izpodbijani sklep ni pravilen, saj drugi odstavek 75. člena ZIKS-1 tožniku omogoča telefonske pogovore z drugimi osebami. Razlogov, zakaj ne bi smel telefonirati osebam zaposlenim v državnih institucijah pa organ prve stopnje ne navede. Ne razume navedbe pritožbenega organa, da je organ prve stopnje postopal pravilno, ko je tožnikovo vlogo na podlagi procesnih razlogov zavrgel in je ni obravnaval po vsebini. Tožnik meni, da je bila vloga primerno dopolnjena, zato bi organ prve stopnje vlogo moral obravnavati po vsebini. Telefonski stik z osebami zaposlenimi v državnih institucijah potrebuje za svetovanje in pospešitev dolgotrajnih postopkov. Imen oseb zaposlenih ne more navesti, saj jih osebno ne pozna, dostopa do informacij javnega značaja pa nima. Navedba organa prve stopnje, da lahko želene pritožbe, predsodne postopke, posvete in pouke ureja v pisni obliki, je napačna. Tudi če bi bil na prostosti imen oseb zaposlenih ne more navesti. Meni, da je razloge zadostno navedel, navedel je tudi namen, ni pa navedel vsebine, saj je vsebina odvisna od sogovornika. Nadalje navaja, da uslužbenci organa prve stopnje nimajo po zakonu pravice do vsebine namenjene drugim osebam ali institucijam. Prav tako tožnik meni, da je razlog za zavrnitev njegove vloge ta, da se tožniku onemogoči stik z mediji, saj bi v tem primeru javnost izvedela za neprimeren, nezakonit odnos uslužbencev zavoda do obsojencev, kršenje človekovih pravic ter neodgovorno rabo proračunskih sredstev. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter razveljavi sklep organa prve stopnje in odločbo organa druge stopnje.

5V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, da je zadnja sprememba ZIKS-1, ki je začela veljati 10. 3. 2018, drugače uredila telefonske stike zaprtih oseb. Po sedaj veljavnem 75. členu ZIKS-1 obsojenci ne potrebujejo več posebnega dovoljenja direktorja zavoda, kot je to določal ZIKS-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa. Nadalje v odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da se z izpodbijanim sklepom glede na spremenjeno zakonodajo ne posega več v tožnikov pravni položaj, zato si tožnik s predmetno tožbo ne more več izboljšati pravnega položaja in nima več pravnega interesa za predmetni spor. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrže, podrejeno pa, da jo zavrne.

6Tožbo je treba zavreči iz naslednjih razlogov:

7Zadnja sprememba ZIKS-1, ki je začela veljati 10. 3. 2018, je drugače uredila telefonske stike zaprtih oseb in sicer tako, da se po sedaj veljavnem 75. členu ZIKS-1 obsojencu omogočijo telefonski klici oseb zunaj zavoda. To pomeni, da obsojenci ne potrebujejo več posebnega dovoljenja direktorja zavoda, kot je to določal ZIKS-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa. Tožnik v obravnavanem sporu izpodbija upravni akt, s katerim je bila njegova vloga z dne 28. 10. 2017, dopolnjena 13. 11. 2017 in 15. 11. 2017, za odobritev telefonskih pogovorov z Državnim zborom Republike Slovenije, Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (Poliklinika in Uprava), Generalnim policijskim uradom, Policijsko postajo Trebnje, Zdravstvenim domom Trebnje, Ministrstvom za javno upravo (Inšpektorat za javni sektor) in Uradom za varstvo potrošnikov, zavržena. Glede na to, da mora tožnik na podlagi določb Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ves čas upravnega spora od vložitve tožbe dalje, izkazovati v celotnem sporu pravni interes (pravno korist), in ker je njegov pravni interes za rešitev zadeve s spremembo 75. člena ZIKS-1 prenehal, sodišče nima več zakonske podlage, da bi postopek nadaljevalo. Pravni položaj tožnika po spremembi ZIKS-1, ki je začela veljati 10. 3. 2018, se tudi ob zanj ugodni odločitvi ne bi mogel spremeniti.¹

8Sodišče je zaradi prenehanja interesa (pravne koristi) tožnika v tem sporu tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče je odločalo po sodniku posamezniku na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.

9Odločitev o zavrženju tožbe pomeni, da se utemeljenost tožbe po vsebini ne presoja ter posledično tudi, da niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče samo odločalo o stvari (65. člen ZUS-1).

¹ Prim. sklep UPRS I U 1159/2015-10 z dne 26. 1. 2017 in sklep UPRS IV U 270/2013 z dne 21. 3. 2014.