UPRS Sodba I U 810/2018-9

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je tožnik v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe dolžan vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v znesku 306,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne poteka izpolnitvenega roka do plačila, na račun tožene stranke. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 118/2017 z dne 29. 3. 2017 odobrena BPP za sestavo tožbe, za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca A. d.o.o., zaradi plačila odškodnine za nesrečo pri delu ter plačila prispevkov, pred pristojnim delovnim sodiščem, na prvi stopnji. Zadeva se je obravnavala pod I Pd 907/2017. Za nudenje BPP je bil tožniku dodeljen odvetnik B.B. iz Ljubljane. Dodeljenemu odvetniku so bili za nudenje BPP v navedeni zadevi s sklepom Bpp 118/2017 z dne 1. 12. 2017 priznani in izplačani stroški v višini 612,48 EUR. Iz sodne poravnave Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 907/2017 z dne 14. 11. 2017 izhaja, da se je tožena stranka med drugim zavezala plačati tožniku znesek 656,85 EUR do 31. 12. 2017. Tožena stranka se sklicuje na peti odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede na določila tega člena ZBPP je tožena stranka začela postopek ugotavljanja, ali je tožnik dolžan Republiki Sloveniji povrniti stroške iz naslova BPP. V postopku ugotavljanja pridobitve premoženja oziroma dohodka je tožena stranka tožnika z dopisom 13. 2. 2018 obvestila o uvedbi ugotovitvenega postopka in ga obenem pozvala, naj v roku 8 dni sporoči ali je delodajalec A. d.o.o. izpolnil obveznost v skladu s sklenjeno sodno poravnavo. Tožnik se je 23. 2. 2018 zglasil pri toženi stranki in povedal, da so mu bila 16. 11. 2017 iz naslova sodne poravnave nakazana sredstva v višini 2.254,32 EUR. Kot dokaz je priložil izpisek banke C. d.d. z dne 22. 2. 2018 in plačilni listi z dne 15. 11. 2017 in 15. 12. 2017. Dne 26. 2. 2018 se je tožnik ponovno oglasil pri toženi stranki in podal pisno izjavo, da mu delodajalec ni izplačal stroškov postopka v višini 656,85 EUR in da jih zato ni dolžan povrniti ter jih tudi ne namerava vrniti. Tožena stranka je zaključila, da iz izpiska banke izhaja, da je bil tožniku na podlagi sodne poravnave izplačan dolgovani znesek v višini 2.254,32 EUR, zato je na podlagi petega odstavka 48. člena ZBPP dolžan povrniti polovico stroškov iz naslova BPP v višini 306,24 EUR.

2Tožnik v laični tožbi navaja, da mu je delodajalec obljubil, da bo plačal vse stroške in preostali dolg, vendar mu še vedno ni poravnal vseh obveznosti. Meni, da ni ničesar dolžan, niti toženi stranki niti odvetniku, ki očitno ni delal v njegovo korist. Tožnik smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4Tožba ni utemeljena.

5V petem odstavku 48. člena ZBPP je določeno, da če je upravičenec do BPP na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.

6V zadevi ni sporno dejstvo, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke Bpp 118/2017 z dne 29. 3. 2017, dodeljena BPP za sestavo tožbe, za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca A. d.o.o., zaradi plačila odškodnine za nesrečo pri delu ter plačila prispevkov, pred pristojnim delovnim sodiščem, na prvi stopnji. Prav tako ni sporno, da so bili stroški te BPP v višini 612,48 EUR dodeljenemu odvetniku plačani na podlagi sklepa Bpp 118/2017 z dne 1. 12. 2017. Nesporno je tudi dejstvo, da je bilo v tem postopku s sodno poravnavo dne 14. 11. 2017 dogovorjeno, da bo tožena stranka (v individualnem delovnem postopku) tožniku (v upravnem sporu) poplačala vse neplačane obvezne prispevke za socialno varnost do 31. 12. 2017, sodno takso v višini 119,70 EUR na podlagi izdanega plačilnega naloga ter stroške postopka v višini 656,85 EUR do 31. 12. 2017. Iz prilog upravnega spisa in pojasnila tožnika z dne 23. 2. 2018 nesporno izhaja, da je delodajalec tožniku 16. 11. 2017 nakazal sredstva v višini 2.254,32 EUR. Glede na določbo petega odstavka 48. člena ZBPP je tožena stranka po presoji sodišča pravilno odločila, da mora tožnik, ker je na podlagi sodne poravnave prejel premoženje v višini 2.254,32 EUR Republiki Sloveniji povrniti polovico stroškov, torej 306,24 EUR (polovico od 612,48 EUR), ki so bili plačani iz naslova BPP.

7Pri tem sodišče še dodaja, da v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP in tožnik na predlog tožnika skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov. Povedno drugače, v primeru slabšega premoženjskega stanja, lahko tožnik vloži predlog za sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila BPP.

8Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe, je tako tožena stranka po presoji sodišča ugotovila vse okoliščine, ki so po citiranih zakonskih določbah pomembne za odločitev v zadevi in v zvezi s temi okoliščinami navedla tudi jasne in prepričljive razloge, ki jim tožeča stranka niti ne ugovarja. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

9Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 810/2018-8 z dne 5. 6. 2018 je sodišče odločalo po sodnici posameznici, ker je v zadevi šlo za enostavno dejansko in pravno stanje.