VSRS Sklep VIII DoR 76/2017-8

Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj je prišla tožena stranka v zamudo z izpolnitvijo obveznosti izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu poklicnega zavarovanja glede na to, da je bila naknadno ugotovljena neskladnost petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 z Ustavo RS.

1Sodišče prve stopnje je zaradi umika ustavilo postopek glede plačila glavnice v višini 25.756,14 EUR in zavrnilo tožbeni zahtevek glede plačila zakonskih zamudnih obresti v višini 5.830,38 EUR. Umaknjen zahtevek se je nanašal na enkratno izplačilo odkupne vrednosti poklicnega zavarovanja. Glede zahtevka za izplačilo kapitaliziranih zamudnih obresti je presodilo, da pri poklicnem zavarovanju ob enkratnem izplačilu odkupne vrednosti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2 Ur. l. RS, št. 96/2013 in naslednji) ne predvideva izplačila zakonskih zamudnih obresti, zato tožnik do njih ni upravičen.

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo 4.496,97 EUR, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Obrazložilo je, da je tožnik utemeljeno zahteval 4.496,97 EUR, kar predstavlja zakonske zamudne obresti od zneska 19.236,02 EUR (tj. 25.776,14 EUR, zmanjšanih za obračun 25 % akontacije dohodnine in izstopne stroške v višini 128,88 EUR) od 31. 8. 2013 dalje v skladu s tretjim odstavkom 310. člena ZPIZ-2 in 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji). Tožena stranka bi mu tedaj morala izplačati odkupno vrednost, ker je to od nje zahteval dne 13. 7. 2013, izplačala pa mu je šele dne 13. 7. 2016. Sodišče je upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-153/14-18 z dne 12. 5. 2016 glede presoje neskladnosti določbe petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 z Ustavo RS.

3Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja, da tožnikovemu zahtevku za izplačilo ni mogla ugoditi, ker ji je to preprečeval ob avtentični razlagi zakonodajalca takrat veljavni peti odstavek 206. člena ZPIZ-2. Tožena stranka bi bila lahko v zamudi kvečjemu po objavi odločbe Ustavnega sodišča, prej pa je morala upoštevati veljavno zakonodajo. Zato sprašuje, kako vpliva na presojo pravno relevantne zamude odločba Ustavnega sodišča, ki ugotavlja neskladnost uporabljene zakonske določbe z Ustavo RS. Ali je torej bilo ravnanje tožene stranke, ki se je zanesla na veljavni predpis, protipravno z vidika zamude že v času prvotne zahteve tožnika za izplačilo sredstev. Izpostavlja vprašanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neobrazloženosti glede njenih navedb o izostanku elementa protipravnosti ob spremenjenem pravnem položaju zaradi določbe Ustavnega sodišča. Zanima jo vrednost tožnikove denarne terjatve glede na trenutek njegove zahteve in trenutek izplačila - katera se upošteva pri enkratnem izplačilu.

4Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, ki ga predlagatelj smiselno sicer uveljavlja v več podvprašanjih, ki ga je Vrhovno sodišče povzelo v izrek tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo dopustilo v tako začrtanem obsegu (tretji odstavek 367.c člena ZPP).