UPRS Sodba I U 473/2018-5

Tožba se zavrne.

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev kazenske ovadbe. V obrazložitvi se sklicuje na prvi odstavek 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotavlja, da je tožnik zaprosil za odobritev BPP za vložitev kazenske ovadbe, torej za postopek, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva, saj obtožni akt še ni bil vložen. Če bo prišlo do začetka kazenskega postopka, bo lahko tožnik ponovno vložil prošnjo za BPP.

2Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja razloge, iz katerih želi vložiti kazensko ovadbo in začeti kazenski postopek. Organ z „nenudenjem“ BPP krši določbe 142. in 145. in 147. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), iz katerih izhaja, da je dolžnost vsakega državnega uradnika in urada nuditi pomoč pri razkrivanju, preprečevanju in pregonu kaznivih dejanj. Kot nepreverjene ocenjuje toženkine navedbe, da še ni bil vložen obtožni akt oz. ovadba. Navaja, da je ovadbo že nekajkrat podal tako na policiji, kot na sodišču, pa so mu jo zavračali kot laično in nestrokovno. Opozarja na prakso policije, ki se z zadevami, ki jih je potrebno dodatno strokovno preiskati, nerada ukvarja. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in odobritev brezplačne pravne pomoči.

3Tožba ni utemeljena.

4Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

5Po 1. členu ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek); za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek). BPP po tem zakonu se lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP); ter za postopek pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena ta pravica oziroma, če posameznik po pravilih o BPP do nje ni upravičen (drugi odstavek 7. člena ZBPP). V 26. členu ZBPP so navedene oblike BPP, ki se lahko dodelijo v isti zadevi in sicer: za pravno svetovanje, za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov postopka.

6Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje za vložitev kazenske ovadbe.

7Z vložitvijo ovadbe pri pristojnem državnem tožilcu se prične predkazenski postopek (145. člen in 147. člen ZKP), torej predhodni postopek pred uvedbo sodnega, v tem primeru, kazenskega postopka. Ker je tožnik zaprosil za BPP za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred Ustavnim sodiščem RS ter drugimi, v prejšnji točki obrazložitve citiranimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je prošnja neutemeljena.

8Drugačnega dejanskega stanja tožnik ne zatrjuje z navedbami, da je že večkrat vložil obtožni akt oziroma kazensko ovadbo, pa so mu jo zavračali kot laično in nestrokovno. S temi navedbami namreč tožnik pritrjuje ugotovitvi, na kateri izpodbijana odločba temelji, da v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji kazenski postopek še ni bil začet. V zvezi s tožnikovimi navedbami, ki so sicer neizkazane, da je ovadbo že večkrat podal tako na policiji, kot na sodišču, sodišče pripominja, da je pristojen organ za sprejem ovadbe pristojni državni tožilec (prvi odstavek 147. člena ZKP), kateremu lahko oškodovanec neposredno poda kazensko ovadbo. Če poda kazensko ovadbo oškodovanec, pa državni tožilec v enem mesecu po prejemu ovadbe ne vloži obtožnega predloga in tudi ne obvesti oškodovanca, da jo je zavrgel oziroma odložil kazenski pregon (162. člen), ima oškodovanec pravico, da kot tožilec začne pregon s tem, da poda sodišču obtožni predlog. Šele s tem dejanjem oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe oziroma na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca se uvede kazenski postopek pred okrajnim sodiščem (prvi odstavek 430. člena ZKP), začne pa se z odreditvijo vročitve navedenih aktov obdolžencu. Takrat pa ima prosilec možnost, da pridobi BPP, če za to izkaže pogoje.

9Sodišče je glede na povedano tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je akt pravilen in na zakonu utemeljen. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.