VSL Sklep II Ip 1620/2018

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo za zakonske zamudne obresti od zneska 96.379,06 EUR od 1. 1. 2012 dalje do plačila in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka), dolžniku pa je naložilo upniku v osmih dneh povrniti 742,53 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Zoper sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje, izpodbija pa odločitev v II. in III. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev ugovoru ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

3Upnik po pooblaščencu na pritožbo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da gre v konkretnem primeru za dvostransko neizpolnjeno pogodbo, kar je dolžnik (kot subsidiarni porok, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje) uveljavljal v ugovoru in se skliceval na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki urejajo posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, na podlagi katerih upnik od dolžnika kot poroka ne bi mogel zahtevati plačila, dokler terjatev ne bo ugotovljena v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom. Že vsebina točke Tretjič notarskega zapisa notarja C.C. SV 282/2010 z dne 12. 4. 2010 ne utemeljuje dolžnikovega stališča, da bi šlo za dvostransko neizpolnjeno pogodbo, saj je v drugem odstavku navedene točke dogovorjen način vrnitve zneska 113.059,00 EUR, ki ga je dolžnik (izvajalec) zadržal kot akontacijo za čas najkasneje do 31. 12. 2011, niso pa razvidne medsebojne terjatve upnika in glavnega (sedaj stečajnega) dolžnika. Poleg tega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je z začetkom postopka prisilne poravnave (začet je bil 10. 10. 2011, kar je pred datumom, do katerega je glavni dolžnik smel zadržati akontacijo v skladu s točko Tretjič notarskega zapisa) nad glavnim dolžnikom - družbo A., d.o.o. (sedaj: B. d.o.o. - v stečaju) glavni dolžnik izgubil možnost poravnati terjatev na katerega od alternativnih načinov, določenih v notarskem zapisu, da je bila denarna terjatev v celoti priznana v postopku prisilne poravnave in da jo je bil glavni dolžnik dolžan plačati do 31. 12. 2015. Neutemeljeno je zato pritožbeno uveljavljanje, da do neizpolnitve obveznosti iz točke Tretjič notarskega zapisa ni prišlo iz razloga na strani izvajalca, torej dolžnika, pač pa iz razlogov na strani upnika, pri čemer pritožnik niti ne pojasni, katera naj bi bila obveznost upnika, ki naj bi izhajala iz vsebine notarskega zapisa in je iz razlogov na njegovi strani ne bi izpolnil.

6Neutemeljeno je tudi pritožbeno izpodbijanje stališča sodišča prve stopnje glede zapadlosti terjatve. Zapadlost terjatve je v konkretnem primeru dokazana v skladu z drugim odstavkom 20.a člena ZIZ s sodno odločbo - sklepom o potrditvi prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom. Določba tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, na katero se opira pritožnik, v konkretnem primeru ne pride v poštev. Dolžnik se zato ne more razbremeniti z zatrjevanjem pomanjkljivosti notarskega zapisa glede opozorila s strani notarja, niti z uveljavljanjem, da bi moral upnik s pisno izjavo dolžnika obvestiti o zapadlosti terjatve. Ne gre namreč za uresničitev upnikove odpoklicne pravice in za predčasno zapadlost celotne terjatve, oziroma za primer, da zapadlost terjatve ne bi bila odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so pravno nepomembne. Notarski zapis je v povezavi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu o potrditvi prisilne poravnave, St ... z dne 24. 4. 2012 (v zvezi s seznamom terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 20. 4. 2012, ki je sestavni del navedenega sklepa), izvršilni naslov.

7Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, upnik pa zato, ker odgovor na pritožbo, glede na vsebino izpodbijanega sklepa in vsebino pritožbe, ni bil potreben. Z njim namreč upnik k odločitvi ni prispeval, saj ni navedel nobenega dejstva oziroma argumenta, ki višjemu sodišču ni poznano že na podlagi spisovnega gradiva.