VSC Sklep II Ip 151/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov. Glede navedb o preuranjenosti izvršbe, je sledilo navedbam upnika v odgovoru na ugovor, da je bil predlog za izvršbo vložen in (sklep o izvršbi) izdan pred sklenitvijo dogovora o odloženem poplačilu terjatve med upnikom in dolžnikoma. Torej je terjatev iz izvršilnega naslova že zapadla. Gre za odlog izvršbe, ko se je ta že začela in ne za ugovorni razlog iz 9. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), torej za zastoj izvršilnega postopka dokler traja čas odloga. Tudi navedbe prvega dolžnika v smeri opravljanja gospodarske dejavnosti v nepremičnini, na katero je dovoljena izvršba, niso utemeljene, saj 177. člen ZIZ določa katere nepremičnine so izvzete iz izvršbe, kar po navedbah prvega dolžnika to niso, saj ne gre za kmetijska in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje, ampak gospodarske družbe, v kateri se odvija gospodarska dejavnost.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščencu iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navajata, da glede na to, da rok odloga še ni potekel, je bila preuranjena izvršba, saj še ni potekel rok za izpolnitev terjatve, kot določa 6. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ. Na predlog upnika je bil s soglasjem dolžnika 16. 11. 2015 sklenjen dogovor o odlogu izvršbe, na podlagi katerega naj bi bil čas odložitve obveznosti do 15. 5. 2016. Glede na to, da v času izdaje sklepa ta rok še ni potekel, je bila izvršba preuranjena. Utemeljene so tudi ugovorne navedbe v smeri opravljanja gospodarske dejavnosti v nepremičnini, na kateri je dovoljena izvršba. Prvi dolžnik v tej opravlja gospodarsko dejavnost in ima zaposlenih več delavcev. V primeru omejitve izvršb velja, da proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ni mogoče dovoliti izvršbe na stroje, orodje in druge delovne naprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje dejavnosti. Res je, da veljajo omejitve izvršbe zgolj za izvršbo na premičnine, vendar je v teh določbah zaslediti namen zakonodajalca, da omogoči pravnim osebam, da še naprej opravljajo gospodarsko dejavnost. Analogno bi moralo biti pri izvršbi na nepremičnino. V primeru opravljanja gospodarske dejavnosti bi bile z izvršbo na nepremičnino, v kateri pravna oseba opravlja dejavnost, in s prodajo takšne nepremičnine na dražbi kršene ustavno zajamčene pravice. Določbe ZIZ so v tem delu nedosledne in med seboj v nasprotju, saj v primeru izvršbe na premičnine drugače obravnavajo gospodarsko pobudo, kot je zagotovljena na podlagi Ustave RS, kot v primeru izvršbe na nepremičnine.

3Upnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je bil predlog za izvršbo vložen in sklep o izvršbi izdan pred sklenitvijo dogovora o odloženem poplačilu terjatve med upnikom in dolžnikoma. Poleg tega je terjatev že zapadla 17. 11. 2014, kar dokazuje predlogu za izvršbo priložen neposredno izvršljiv notarski zapis. Dejstvo, da so se upnik in dolžnika po izdaji sklepa o izvršbi dogovorili o odlogu plačila in odlogu izvršilnega postopka, ni in ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o izvršbi. Zakon ne določa, da naj bi bile nepremičnine, potrebne za opravljanje dejavnosti dolžnika, izvzete iz izvršbe. Četudi bi to določal, bi po vsej verjetnosti določal izjemo, kot jo v 177. členu ZIZ, da določba o izvzetju nepremičnine iz izvršbe ne velja, kolikor gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve, zavarovane s pogodbeno zastavno pravico. Ne gre za kršitev ustavnih pravic dolžnika.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnika pretežno ponavljata ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Iz spisa je razvidno, da je upnik vložil predlog za izvršbo 24. 7. 2015, sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi 6. 11. 2015. Dolžnika zatrjujeta sklenitev dogovora o odlogu izvršbe 16. 11. 2015, kar pomeni, da je do tega prišlo po izdaji sklepa o izvršbi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ne drži, da je bila v času izdaje sklepa izvršba preuranjena. Da terjatev ne bi bila zapadla v času vložitve predloga, dolžnika ne navajata. Stranke so v nadaljevanju postopka, kot je razvidno iz spisa, sklenile še več dogovorov o odlogu izvršbe, nazadnje do 23. 11. 2016, o čemer je odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 11. 2016. Do takrat ni opravljalo nobenih izvršilnih dejanj.

6Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe o omejitvi izvršbe na nepremičnino del stavbe, v kateri prvi dolžnik opravlja dejavnost. Analogija s premičninami ni možna. Tudi če bi bila možna analogija s 177. členom ZIZ o izvršbi na nepremičnine kmeta, je v drugem odstavku tega člena določena izjema, da se pravilo o izvzetju ne nanaša na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga. Upnik izterjuje terjatev na podlagi notarskega zapisa pogodbe o kreditu in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo maksimalne hipoteke z dne 28. 1. 2013. Zato bi tudi v primeru analogije z kmetijskimi nepremičninami šlo za izjemo in za dopustno izvršbo. Ne drži, da bi (bo) prišlo do kršitve ustavno zajamčene pravice do opravljanja gospodarske dejavnosti. Z izvzetjem nepremičnine bi prišlo pravzaprav do kršitve ustavno zajamčene pravice upnika do poplačila terjatve, ker se je ob sklenitvi notarskega zapisa zanesel, da bo v primeru nevračila kredita lahko realiziral terjatev s prodajo zastavljene nepremičnine. Določbe ZIZ niso med seboj v nasprotju.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih.

8Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker jima jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.