UPRS Sklep I U 2623/2017-7

Tožba se zavrže.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep njenega Upravnega odbora o zavrnitvi tožnikove pritožbe o neizboru njegove vloge za operacijo z nazivom: Distribucija funkcionalnih znanj za osebnostni razvoj in spiritualno preobrazbo s pomočjo spiritualnih arhetipov.

2Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka izvedla razpis za sofinanciranje operacij iz evropskega sklada ESRR, pri njegovi izvedbi pa je bistveno kršila določbe Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba). Med drugim ji očita, da v izpodbijanem sklepu ni pravnega pouka, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Očita ji tudi, da je odločitev sprejela v nasprotju s Pravilnikom LAS PPD (očitno mišljen Pravilnik o postopku izvedbe javnih pozivov pri LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe - opomba sodišča, v nadaljevanju Pravilnik). Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi.

3Tožba ni dovoljena.

4Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tkim. procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

6Značilnost upravnih aktov glede na navedeno določbo ZUS-1 je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta. Po petem odstavku 17. člena ZUS-1 je toženec v upravnem sporu država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan.

7V obravnavanem primeru gre za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR). Naloge LAS so opredeljene v 12. členu Uredbe, in sicer mora med drugim izvajati postopke za izbor operacij, izbrati operacije in jih predložiti v končno potrditev v skladu s postopki zadevnega sklada. Postopki za izbor operacij so določeni v 32. členu Uredbe, in sicer mora LAS objaviti javni poziv in izbrati operacije v skladu s postopkom in merili za izbor, opredeljenimi v Strategiji lokalnega razvoja (v nadaljevanju SLR). V skladu s četrtim odstavkom istega člena mora biti izbirni postopek operacij vnaprej določen v SLR, dokumentiran, pregleden in mora omogočati dopolnitev in razjasnitev operacij, možnost pritožbe ter preprečevati konflikt interesov pri izbiri operacij. Pri določanju rokov za dopolnitev vloge in odločitev o vlogi mora LAS smiselno upoštevati določbe ZUP (peti odstavek). V skladu s šestim odstavkom tega člena mora LAS operacije, izbrane na podlagi javnega poziva, predložiti v potrditev organu, pristojnemu za končno odobritev operacije, in sicer Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT, glej še 4. in 5. člen Uredbe). Po določbi osmega odstavka 32. člena Uredbe MGRT odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi operacije, obvestilo o odločitvi pa se posreduje LAS. MGRT z upravičencem, ki mu je bila odobrena operacija za sofinanciranje s sredstvi ESRR, sklene pogodbo o sofinanciranju.

8Tudi iz 19. člena Pravilnika, ki ureja postopek odločanja o sofinanciranju operacij, izhaja, da je sklep o izboru operacij informativnega značaja in ne pomeni dejanske dodelitve sredstev, temveč se po njegovi dokončnosti, predlog operacije pošlje v potrditev MGRT, ki odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi operacije.

9Iz navedenih določb jasno izhaja, da LAS zgolj izbere operacije, ki se bodo sofinancirale v okviru strategije, končno odločitev o tem, katere operacije bodo sofinancirane, pa sprejme MGRT. Niti iz Uredbe, niti iz Pravilnika ne izhaja, da ima LAS javno pooblastilo za odločanje v upravnem postopku (drugi odstavek 1. člena ZUP), zato gre pri izbiri operacij kot eni izmed nalog LAS le za strokovna administrativno-tehnična opravila, ki po presoji sodišča ne pomenijo odločanja o pravicah ali pravnih koristih prijaviteljev na javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev SLR. Tovrstno delovanje LAS predstavlja le podlago za odločitev MGRT o odobritvi oziroma zavrnitvi operacij(e) in ne uživa samostojnega sodnega varstva (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 446/2012 z dne 22. 5. 2013).

10To pomeni, da izpodbijani sklep ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim (še) ni bilo odločeno o tožnikovi pravici do sofinanciranja iz javnih sredstev, za katera je kandidiral s svojo operacijo.

11Morebitne nepravilnosti v zvezi s postopkom izbire bo tožnik lahko uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper odločitev MGRT o odobritvi oziroma zavrnitvi operacij(e), zato je neutemeljen tožbeni očitek o posegu v pravico do pravnega sredstva.

12Ker je tožba torej vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.