VDSS Sklep Psp 62/2018

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 30. 7. 2015 in št. ... z dne 28. 4. 2015, razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine od 20. 1. 2015 dalje (I. tč. izreka). Sklenilo je, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2Sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predloga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oz. podrejeno ponovno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sklicuje se na pravno stališče in usmeritve pritožbenega sodišča iz sklepa z dne 1. 6. 2017. Meni, da kljub pridobljenemu mnenju fakultetne komisije v sestavi specialistke kardiologinje dr. A.A., medicine dela prof. dr. B.B. in kliničnega psihologa C.C. niso izpolnjene zahteve pritožbenega sodišča. Nobeden od članov izvedenskega organa se ni izjasnil, ali je še sposoben opravljati poklic oz. dela voznika tovornega vozila z nevarnimi snovmi, vodje prometne komercialne operative in prokurista družbe, ne glede na to, kakšni bi bili izvidi nadaljnje diagnostične obdelave. Čeprav je pravočasno zavrnil nepopolno izvedensko mnenje in predlagal pridobitev nepristranskega po neodvisnih sodnih izvedencih, ki bi multidisciplinarno ocenili zdravstveno stanje, kot je napotilo pritožbeno sodišče, je ta dokazni predlog neutemeljeno zavrnjen.

Pomanjkljivo mnenje specialistke kardiologinje se ukvarja z vzroki zdravstvenih težav, kljub dejstvu, da ima ishemično srčno obolenje, zaradi katerega od leta 2013 več ni sposoben za svoje delo. Pomanjkljivo je tudi mnenje kliničnega psihologa, ker se sploh ni opredelil do vprašanja, ali je z vidika psihičnega stanja še sposoben opravljati delo voznika cisterne z nevarnimi snovmi, prokurista in vodje operative podjetja. Enako velja za mnenje specialista medicine dela, ki se je jalovo ukvarjal z vprašanjem, kaj je svoje delo, čeprav iz listinske dokumentacije določno izhaja, da gre za dela "voznika avtocisterne, vodjo prometa komerciale in prokurista družbe". Povzema pogoje dela, zahteve in obremenitve na tem delovnem mestu, do česar bi se izvedenec moral opredeliti, saj ni sporno, na katero delovno mesto se ocenjuje invalidnost. Razpoložljiva listinska dokumentacija in medicinski izvidi zadostujejo za oceno delazmožnosti. Ni bistveno, kakšni bi bili izvidi nadaljnjih diagnostičnih preiskav, katerim se le zaradi izvedenstva ni dolžan niti podvreči. Je bolnik s kronificiranimi zdravstvenimi težavami, ki vplivajo na delazmožnost. Že pet let je v bolniškem staležu, ki ga ni mogoče odobravati v nedogled, zato je potrebno nepristransko in objektivno izvedensko mnenje.

3Pritožba je utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) je potrebno ugotoviti, da je v ponovljenem sojenju ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno, in da posledično ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava.

5Prvostopenjsko sodišče je le delno postopalo v skladu z 362. členom ZPP, saj še vedno ni razčistilo vprašanj, nakazanih v sklepu Psp 95/2017 z dne 1. 6. 2017. Pridobilo je sicer izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri D. fakulteti Univerze v E. (Fakultetna komisija), v kateri sta poleg kardiologinje sodelovala še klinični psiholog in specialist medicine dela, prometa in športa, ki je bil tudi zaslišan. Vendar je rezultat dodatnega medicinskega izvedenstva enak oceni v prejšnjem sodnem in predsodnem postopku. Da torej v tožnikovem primeru invalidnosti sploh ni mogoče oceniti, ker ni na razpolago izvida obremenitvene scintigrafije miokarda, ki bi opredeljevala stopnjo ishemije srčne mišice niti koronarografije, ki bi natančno opredelila spremembo koronarnih arterij. Fakultetna komisija je na vprašanje sodišča, ali je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu I. kategorije invalidnosti, v pisnem mnenju zaključila, da dokončnega mnenja o delazmožnosti in invalidnosti na osnovi opravljenih preiskav do 30. 7. 2015 ni mogoče podati, ker bi bili potrebni dodatni diagnostični postopki, da bi se opredelila dejansko stanje in vzrok težav, kar bi lahko privedlo do dodatnega zdravljenja in vplivalo na zdravstveno stanje tožnika. Na izrecno vprašanje sodišča o obstoju preostale delovne zmožnosti v smislu II. ali III. kategorije invalidnosti pa je celo zapisala, da je odgovor enak prejšnjemu.

Takšni pisni oceni Fakultetne komisije, vključno s protislovno izpovedjo specialista medicine dela, prometa in športa, da je potrebno natančno definirati, kaj je tožnikovo delo, ne da bi mu bile predočene relevantne listine iz upravnega spisa ali zastavljena potrebna konkretna vprašanja, je sodišče prve stopnje v celoti nekritično sledilo. Zaključuje, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno in da je potrebno nadaljnje zdravljenje, ki se kaže v izpeljavi obremenitvenega testiranja in koronografije.

6Pritožbeno sodišče je že v sklepu z dne 1. 6. 2017 izrecno poudarilo, da je zaključek o neizčrpanih terapevtskih možnostih in potrebni dodatni diagnostični obdelavi, ob stanju po aortokoronarnih obvodih, kronični ishemični bolezni srca, več žilni koronarni bolezni in arterijski hipertenziji vprašljiv, če ne celo nesprejemljiv. Kljub temu v izvedenskem mnenju Fakultetne komisije ni nobene opredelitve do vprašanja, ali je tožnik glede na razpoložljivo listinsko medicinsko dokumentacijo z izkazanimi zdravstvenimi spremembami do relevantnega datuma, četudi bi bila za zdravljenje v bodoče potrebna celo dodatna diagnostika, psihofizično še zmožen za delo na delovnem mestu "voznika avtocisterne z nevarnimi snovmi - vodenje prometno komercialne operative in prokurista družbe". To niti ni presenetljivo, saj sodišče takšnega vprašanja Fakultetni komisiji v pisnem sklepu sploh ni zastavilo, niti zaslišanemu izvedencu medicine dela, čeprav bi to za popolno ugotovitev dejanskega stanja pravzaprav moralo storiti tudi v okviru materialnega procesnega vodstva. Še več. Na posplošena vprašanja, zastavljena v sklepu z dne 14. 7. 2017 (list. št. 67) je dobilo posplošene in glede na prakso s tovrstnim medicinskim izvedenstvom, pričakovane odgovore.

7Kljub temu, da gre pri tožniku za stanje po operativnem posegu 11. 3. 2013 s štirikratnimi aortokoronarnimi bypassi, in da je tožena stranka predlog lečečega zdravnika iz meseca decembra 2014², obravnavala po vsebini, ostaja uveljavljana invalidnost povsem neocenjena. Po vsebini enako, kot izvedenski organ v sodnem postopku, je namreč že IK II. stopnje zaključevala, da ocene invalidnosti ne more podati, ker je ob obremenitvenem testiranju prišlo do hipotenzije in bradikardije, kar nakazuje možnost napredovanja koronarne bolezni, in da je zato za opredelitev delovne zmožnosti potrebna dodatna diagnostika. Za razliko od IK I , ki je podala oceno, da je pri tožniku od 20. 1. 2015 zaradi bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ostaja nerazčiščeno, ali je zaradi izkazanih sprememb v zdravstvenem stanju pri tožniku prišlo do zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, oz. za poklicno napredovanje v smislu definicije iz 1. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanji³ (ZPIZ-2). Ali je torej tožnik za delo, na katero se ocenjuje invalidnost, zmožen ali ne, oz. ali bi ga bil eventualno zmožen opravljati z določenimi omejitvami.

Ob zdravstvenih spremembah, izkazanih ob obravnavah v specialistični ordinaciji F. (A/6), vključno z mnenjem, da tožnik več ni zmožen za fizične obremenitve, da zaradi narave obolenja več ne bo zmožen opravljati svojega dela ter dolgotrajnega, že od leta 2013 odprtega bolniškega staleža, ni mogoče pristajati na izvedensko prakso, kot je obravnavana. Da torej v okoliščinah konkretnega primera ocena invalidnosti ne bi bila mogoča. Pritožbeno sodišče je že v sklepu z dne 1. 6. 2017 med drugim izrecno izpostavilo, da po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti več ni pogojeno s trajno spremembo v zdravstvenem stanju. Invalidnost je torej potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je mogoče pričakovati celo izboljšanje. Sicer je potrebno pritrditi tožniku, da le za potrebe izvedenstva zaradi razreševanja pravnih vprašanj, ni mogoče zahtevati niti odrejati invazivne diagnostike.

8Iz predhodno navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP ponovno razveljavilo. Zadevo vrača v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, saj v okoliščinah konkretnega primera, ko se tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava vztrajno zavrača ocenitev invalidnosti, te pomanjkljivosti samo ne more odpravljati.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje dolžno dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri. Pridobiti bo moralo strokovno medicinsko prepričljivo mnenje o stopnji tožnikove invalidnosti, oz. odgovor na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu je bil do dokončnosti predsodnega upravnega postopka zmožen opravljati poklic ali delo delovnega mesta, na katero je v konkretnem primeru potrebno oceniti invalidnost. V ta namen bo dejansko stanje lahko razčiščevalo z že postavljenim specialistom medicine dela, prometa in športa, ki mu bo moralo natančno predočiti psihofizične zahteve, pogoje in obremenitve dela iz razpoložljive delovne dokumentacije, torej iz OBR. DD-1 in zastaviti konkretna vprašanja za oceno invalidnosti glede na definicijo iz 63. člena ZPIZ-2.

V kolikor se bo sodišče odločilo drugače in dejanskega stanja ne bo razčiščevalo z že postavljenim izvedenskim organom, bo najprej izvedlo dokaz z zaslišanjem lečeče kardiologinje prof. dr. G.G., nato pa pridobilo izvedensko mnenje drugega medicinskega strokovnjaka ali ustanove, lahko tudi Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Šele po dopolnjenem postopku v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za razjasnitev vseh pravno relevantnih dejstev, bo lahko pravilno presodilo zakonitost izpodbijanih upravnih aktov in zakonito odločilo o tožbenem zahtevku. Takrat bo odločilo tudi o priglašenih stroških pritožbe in vseh predhodno priglašenih stroških sodnega postopka, saj je bilo glede na 165. člen ZPP potrebno odločanje o tem pridržati za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Iz obrazložitve izpodbijane prvostopenjske odločbe tožene stranke z dne 28. 4. 2015 izhaja, da je prejela popolno delovno ter medicinsko dokumentacijo.
³ Ur. l. RS št. 96/2012 s spremembami.