VSL sklep Cst 308/2018

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Upnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o prodaji odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb na podlagi neposrednih pogajanj zaradi prodaje premoženja, kot to izhaja iz upraviteljevega predloga z dne 16. 4. 2018 – PD 422, ki je objavljen hkrati s sklepom in je njegov sestavni del.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in se z navedbami upnika delno strinjala, kljub temu pa je vztrajala pri predlagani prodaji.

4Pritožba je utemeljena.

5Ni dvoma, da so bile dosedanje prodaje spornega premoženja neuspešne, saj se je premoženje doslej neuspešno prodajalo že dvakrat: prvič v okviru prodaje celotnega kompleksa lokacije K. na osnovi sklepa o prodaji z dne 10.10.2016 (PD 289; dne 4.12.2016 je bila javna dražba neuspešna), drugič pa v okviru prodaje premoženja sklop 1 na osnovi sklepa o prodaji z dne 21.8.2017 (PD 382; dne 25.10.2017 izvedena javna dražba je bila prav tako neuspešna). Zaradi navedenega je upraviteljica predlagala ločeno prodajo opreme nedokončane kogeneracije in opreme kotlovnice ter posebej prodajo kompleksa nepremičnin K. ter dve trafo postaji, čemur je prvostopenjsko sodišče sledilo v izpodbijane sklepu.

6Upnik v pritožbi opozarja, da je za namene čim večje vrednosti stečajne mase ter s tem poplačila upnikov bistveno, da se oprema kogeneracije prodaja skupaj z nepremičninami, na katerih se nahaja, saj je vrednost opreme kogeneracije vezana na lokacijo, kjer se nahaja. V primeru, da se oprema kogeneracije prodaja ločeno od nepremičnin, na katerih se nahaja, bodoči kupec ne bo imel možnosti s trenutno pridobljenimi soglasji (vezanimi na lokacijo) pridobiti državne pomoči v obliki obratovalne podpore, pač pa bo v okviru postopkov pri Agenciji moral najprej sodelovati na razpisu Agencije. Zato je za kupca nakup opreme kogeneracije skupaj z nepremičninami, na katerih se ta nahaja, ekonomsko bolj smiselno, saj zagotavlja nadaljne obratovanje naprave s tem pa tudi njeno višjo vrednost.

7Upnik opozarja tudi na povečane stroške v primeru ločene prodaje. V primeru, da opreme kogeneracije in nepremičnine, na kateri se oprema nahaja, ne bo kupila ista oseba, ali pa nepremičnina ali oprema ne bo prodana, se bo oprema kogeneracije nahajala pri tretji osebi, kar bi pomenilo plačevanje najemnine ali pa strošek z odstranitvijo opreme in njenim skladiščenjem, torej stroške za stečajno maso. V vsakem primeru pa bo vrednost same opreme kogeneracije padala, že zaradi poteka časa, še bolj ob morebitni premestitvi. Po tem, ko je upnik prejel odgovor upraviteljice na njegovo pritožbo, je še dodatno opozoril, da bodo potencialni kupci poskušali znižati vrednost opreme kogeneracije, kar izhaja (tudi) iz upraviteljičinega odgovora na pritožbo, v katerem navaja, da ji je neformalni konzorcij dne 5.3.2018 podal pismo o nameri za nakup celotnega kompleksa K. brez opreme kotlovnice in opreme kogeneracije. Konzorcij sestavljajo trenutni najemniki nepremičnin, v katerih se oprema nahaja in jo uporabljajo pri svoji dejavnosti, zaradi česar ni logično, da ne bi bili zainteresirani tudi za nakup opreme.

8Upnik je nasprotoval tudi upraviteljičinemu stališču, da lahko svoja upravičenja uresničuje po prejemu ponudb oziroma po opravljenih pogajanjih s kupci, s tem, da ne poda soglasja k prodaji. Meni, da je to v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Navaja, da mu ni v interesu, da se postopek prodaje zavlačuje, saj želi, da se prodaja opreme kogeneracije in nepremičnin izvede na način, da bo dosegel kar najvišje poplačilo svoje terjatve, česar pa način prodaje, kot ga predlaga upraviteljica, ne omogoča.

9Višje sodišče pritožbenim navedbam pritrjuje v celoti. V konkretnem primeru se je s pritožbenimi navedbami načeloma delno strinjala celo upraviteljica, ni pa navedla, v katerem delu. Kljub temu je menila, da ni razlogov, da se prodaja po izpodbijanih sklepih o prodaji ne bi izvedla, vendar višje sodišče temu stališču ne pritrjuje.

10Upravitelj je dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami v spisu. Upravitelj mora upoštevati relevantno dejansko stanje (višino ponujene cene, likvidacijske vrednosti, dotedanje neuspešne prodaje ...), in to ne glede na to, ali posamezni upnik šteje, da mu takšna prodaja ne ustreza. Toda v konkretnem primeru je upnik v naprej napovedal, da se s predlagano prodajo ne bo strinjal ter za svojo odločitev navedel tehtne argumente. Če upnik v naprej odkloni soglasje k prodaji, potem takšna prodaja ne more biti v skladu z načelom ekonomičnosti. Četudi je vsak način prodaje zgolj pričakovana projekcija in v naprej ni mogoče napovedati, kateri način bi lahko pripeljal do višje cene, so po zaključku višjega sodišča pritožbene navedbe o ločeni prodaji opreme in nepremičnin, na katerih se ta oprema prodaja, dovolj tehtne, da vzbujajo dvom v upraviteljičin predlog glede načina prodaje. Višje sodišče pritrjuje tudi upnikovemu opozorilu, da ni logično, da se neformalni konzorcij, ki ga sestavljajo dotedanji najemniki nepremičnin, v katerih se oprema nahaja in to opremo uporabljajo pri svoji dejavnosti, zanimajo zgolj za nakup kompleksa K. ne pa tudi za nakup opreme in kotlovnice. Takšno ravnanje potrjuje bojazen upnika, da bodo potencialni kupci v nadaljnjih prodajnih postopkih poskušali znižati vrednost opreme, kar bo posledično pripeljalo do manjše stečajne mase. Če pa oprema ne bi bila prodana ali pa bi bila prodana drugemu kupcu, pa so utemeljena tudi pritožbena opozorila, da bi zaradi tega lahko nastali stroški v zvezi z najemnino ali odstranitvijo opreme, kar prav tako neposredno vpliva na stečajno maso. In nenazadnje: iz upnikovih navedb izhaja, da po njegovem vedenju obstaja interes za nakup opreme kogeneracije, pod pogojem, da se ta prodaja skupaj z nepremičninama, za kar je upnik predložil tudi dokaz (elektronsko sporočilo družbe B. d.o.o. z dne 16.5.2018), upraviteljica pa se o tem ni izjasnila.

11Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo potrebno ponovno presoditi, ali je predlagani način prodaje dejansko najbolj ustrezen.

12Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.