UPRS Sodba I U 135/2018-17

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi z izpodbijanjem sodbe Okrožnega sodišča v Celju X K 8405/2016 z dne 12. 5. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju I Kp 8405/2016 z dne 20. 10. 2017. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaradi vložitve istega pravnega sredstva v zvezi z izpodbijanjem iste sodbe, že vložil prošnjo za dodelitev BPP, in sicer dne 26. 10. 2017, ter da je sodišče o navedeni prošnji že odločilo z odločbo Bpp 1832/2017 z dne 21. 12. 2017, s katero je tožnikovo prošnjo zavrnilo (pravilno: zavrglo - opomba sodišča). Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ugotavlja, da je z odločbo Bpp 1832/2017 z dne 21. 12. 2017 že odločila o prošnji tožnika za dodelitev BPP v predmetni zadevi, tožnik pa v prošnji z dne 20. 11. 2017 uveljavlja zahtevek, ki se nanaša na isto dejansko in pravno stanje, zaradi česar je prošnjo tožnika kot nedovoljeno zavrgla na podlagi določila 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.

2Tožnik v tožbi navaja, da mu sodišče skuša preprečiti, da bi uveljavil pravico do pritožbe in obrambe, ki mu pripada po Ustavi RS in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Sklicuje se tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice in navaja, da sta bila skupaj z ženo nezakonito obtožena in obsojena. Namerava izkoristiti vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji in nato na Evropskem sodišču za človekove pravice, ob navedenem pa zatrjuje tudi kršenje človekovih pravic. V dopolnitvi tožbe z dne 26. 1. 2018 se sklicuje na 19. člen, 22. člen in 29. člen Ustave RS in na EKČP. Ponovno omenja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in navaja, da je bil obsojen zaradi konstrukta sodišča, tožilstva in policije, ter da z ženo iz Bolgarije nista prinesla ponarejenega denarja. Pogojni odpust mu je bil nezakonito preklican. Sklicuje se na zastaranje in navaja, da bo o kršitvah odločalo Vrhovno sodišče RS. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4Tožba ni utemeljena.

5Po presoji sodišča tožba navedb, ki bi narekovale drugačno odločitev od izpodbijane, ne vsebuje. Iz predloženega upravnega spisa je namreč razvidno, da je tožena stranka tožnikov predlog za dodelitev BPP zavrgla iz procesnih razlogov kot nedovoljenega na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ker naj bi bilo o isti stvari predhodno že odločeno, in sicer z odločbo Bpp 1832/2017 z dne 21. 12. 2017, s katero pa je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavržena kot nedovoljena po drugem odstavku 67. člena ZUP.

6Skladno z določilom 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ zavrže zahtevo ob njenem predhodnem preizkusu, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Upoštevaje navedeno ter dejstvo, da se tožnik v tožbi sklicuje na razloge zaradi katerih namerava vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, tožnik z ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost razlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v tem upravnem sporu ne more uspeti. Po presoji sodišča je bilo upoštevajoč dejstvo, da o isti stvari že teče upravni postopek, ter da ne moreta istočasno o isti stvari teči dva upravna postopka, pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

7Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

8Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je v zadevi sporna le pravna presoja dejstev, torej uporaba materialnega prava, sama dejstva pa med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).