VSRS Sklep Cpg 3/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagateljica mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti nasprotni udeleženki pritožbene stroške v znesku 629,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Dosedanji potek postopka

1Okrajno sodišče v Celju je v izvršilni zadevi nasprotne udeleženke (upnice oz. tožeče stranke) zoper predlagateljico (dolžnico oz. toženo stranko) s sklepom o izvršbi 0055 I 48/2017 z dne 14. 2. 2017 dovolilo izvršbo na podlagi sodbe sodišča pokrajine Harju (Estonija) opr. št. 2-16-11286 z dne 23. 9. 2016 (v nadaljevanju sodba estonskega sodišča z dne 23. 9. 2016) zaradi izterjave terjatve in sicer glavnice v znesku 60.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi v višini 12 % letno od 25. 7. 2016 dalje do plačila, zamudnih obresti v višini 12.555,20 EUR, nadomestila za stroške izterjave v znesku 40,00 EUR, stroškov pravdnega postopka v znesku 1.710,00 EUR in stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev.

2Predlagateljica je na podlagi Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I bis; v nadaljevanju Uredba št. 1215/2012) vložila predlog za zavrnitev izvršitve sodbe estonskega sodišča z dne 23. 9. 2016 (46. člen Uredbe št. 1215/2012), v katerem je zatrjevala obstoj razloga iz (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012. Ob vročitvi tožbe v estonskem jeziku, ki ga ne razume, in brez priloženega prevoda v slovenski jezik naj ne bi bila poučena o pravici odkloniti sprejem pisanja v roku 7 dni od vročitve, kot to določa Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (v nadaljevanju Uredba št. 1393/2007). Sodbo estonskega sodišča z dne 23. 9. 2016 v slovenskem jeziku naj bi prvič prejela ob prejemu sklepa o izvršbi z dne 14. 2. 2017. Pred estonskim sodiščem naj bi začela s postopkom za izpodbijanje te sodbe, hkrati naj bi opravila tudi zamujeno pravno dejanje (torej odgovorila na tožbo). Okrožno sodišče v Celju je (po sodniku posamezniku) s sklepom g R 152/2017 z dne 3. 5. 2017 (v nadaljevanju sklep z dne 3. 5. 2017) predlog predlagateljice zavrnilo.

3Zoper sklep z dne 3. 5. 2017 je predlagateljica vložila ugovor, ki ga je Okrožno sodišče v Celju (v senatu treh sodnikov) s sklepom g R 152/2017 z dne 6. 11. 2017 (v nadaljevanju sklep z dne 6. 11. 2017) zavrnilo (I. točka izreka sklepa z dne 6. 11. 2017). Pri tem je glede stroškov postopka odločilo, da vsaka udeleženka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa z dne 6. 11. 2017). Okrožno sodišče v Celju je obrazložilo, da dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika predlagateljice ni izvedlo, ker po oceni sodišča le izpovedba zakonitega zastopnika, tudi če bi ta potrdil navedbe iz predloga, ni zadosten dokaz zatrjevanega dejstva, da predlagateljica ob vročitvi tožbe in sklepa o začetku postopka ni bila poučena o pravici, da lahko odkloni pisanje v ustreznem roku. V nadaljevanju je pojasnilo, da predlagateljica ni dokazala trditev, da ji hkrati s tožbo in sklepom o začetku postopka ni bilo vročeno še obvestilo glede pravice do zavrnitve sprejema pisanja (obrazec iz priloge II Uredbe št. 1393/2007). Predlagateljica v dokaz teh trditev ni predložila ustreznih dokazov (npr. odredbo sodišča o vročitvi, izpisek podatkov na povratnici itd.) oziroma ni predlagala sodišču, da se v ta namen izvedejo ustrezni dokazi. Pojasnilo je tudi, da je predlagateljica v predlogu navajala le kršitve pravil vročanja, ki zadevajo vročitev tožbe, ni pa zatrjevala (in dokazala) kršitev za sodbo oziroma okoliščin, da ni imela možnosti zoper sodbo vložiti pravnega sredstva. Glede na to je Okrožno sodišče v Celju zaključilo, da je bilo predlagateljici pisanje o začetku postopka vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, oziroma da je predlagateljica imela možnost izpodbijati sodno odločbo, zato razlog iz [(b) točke prvega odstavka] 45. člena Uredbe št. 1215/2012 ne obstaja.

4Zoper sklep z dne 6. 11. 2017 je predlagateljica vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V njej graja neizvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika predlagateljice.

5Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe predlagateljice kot neutemeljene ter predlaga zavrnitev pritožbe.

Ugotovljeno dejansko stanje

6V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da iz sodbe estonskega sodišča z dne 23. 9. 2016 izhaja, da sta bila tožbeno gradivo in sklep o začetku postopka vročena predlagateljici (toženi stranki) 19. 8. 2016. Ker predlagateljica na tožbo v danem roku ni odgovorila, je bila izdana sodba v nenavzočnosti. Ko je bila predlagateljica z začetkom izvršilnega postopka v Republiki Sloveniji seznanjena s sodbo estonskega sodišča z dne 23. 9. 2016, je v državi članici izvora začela postopek za izpodbijanje te sodbe.

Presoja utemeljenosti pritožbe

7Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 47. člena Uredbe št. 1215/2012, 111. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)).

8V skladu z (b) točko prvega odstavka 45. člena v zvezi s 46. členom Uredbe št. 1215/2012 se na predlog osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, izvršitev sodne odločbe zavrne, če je bila sodna odločba izdana v odsotnosti tožene stranke, če toženi stranki ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če tožena stranka ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imela to možnost. Za zavrnitev izvršitve sodne odločbe po tej določbi Uredbe št. 1215/2012 mora biti torej kumulativno izpolnjenih več predpostavk.

9Negativna predpostavka za zavrnitev izvršitve sodne odločbe je v opustitvi izpodbijanja sodne odločbe, čeprav je tožena stranka to možnost imela. Predlog za zavrnitev izvršitve zamudne sodbe je torej treba zavrniti, če tožena stranka ni začela postopka za izpodbijanje zamudne sodbe, čeprav je imela to možnost. Dolžnost tožene stranke, da zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo, obstaja tudi takrat, kadar se šele z vročitvijo potrdila (iz priloge I Uredbe št. 1215/2012), ki mu je priložena sodna odločba, na podlagi prvega odstavka 43. člena Uredbe št. 1215/2012 seznani s sodno odločbo.¹ Z določbo (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 je evropski zakonodajalec želel zaščititi pravico do obrambe; ta pa je še posebej spoštovana, kadar je tožena stranka dejansko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe, v katerem ji je bilo omogočeno uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo. V slednjem primeru zato ni mogoče zavrniti izvršitve sodne odločbe.²

10V obravnavanem primeru je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je predlagateljica v državi članici izvora začela postopek za izpodbijanje sodbe estonskega sodišča z dne 23. 9. 2016, ki je bila izdana v nenavzočnosti. Okoliščine, ki bi kazale na to, da predlagateljica v državi članici izvora nima oziroma ni imela dejanskih možnosti za uspeh s pravnim sredstvom zoper sodno odločbo iz razloga, ki ni na strani predlagateljice, niso bile zatrjevane. Glede na obrazloženo je Okrožno sodišče v Celju pravilno zaključilo, da je predlagateljica imela možnost za izpodbijanje sodbe estonskega sodišča z dne 23. 9. 2016.

11Ker je predlagateljica imela možnost za izpodbijanje sodbe, izdane v nenavzočnosti, in ker slednje zadošča za zaključek, da se predlagateljica ne more uspešno sklicevati na obstoj razloga iz (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012, Vrhovnemu sodišču ni treba odgovarjati na pritožbene očitke glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika predlagateljice, ki se nanašajo na pozitivno predpostavko za zavrnitev izvršitve sodne odločbe, ki je v tem, da toženi stranki ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo.

Odločitev o pritožbi

12S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o pritožbi.

13Ker je Okrožno sodišče v Celju pravilno zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep z dne 3. 5. 2017, s katerim je bil predlog predlagateljice za zavrnitev izvršitve sodne odločbe zavrnjen, je Vrhovno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep z dne 6. 11. 2017 (I. točka izreka; druga točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 47. člena Uredbe št. 1215/2012, 111. členom ZMZPP in 37. členom ZNP).

14Odločitev o stroških temelji na določbi 110. člena ZMZPP ter prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker je bila pritožba predlagateljice neuspešna, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotni udeleženki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife (OT, Uradni list, št. 2/2015), 1.100 točk), materialne stroške (11. člen OT, 20 točk in 5 točk) in DDV (22 %, 2. člen OT, 113,60 EUR), kar skupaj znaša 629,97 EUR (II. točka izreka).

¹ Prim. sklep VS RS Cp 16/2012 z dne 10. 1. 2013 (10. točka), sklep VS RS Cp 17/2012 z dne 10. 1. 2013 (10. točka).
² Prim. sodbo z dne 28. aprila 2009, Apostolides/Orams, C-410/07, EU:C:2009:271, 77. - 80. točka. Prim. tudi sklep VS RS Cp 16/2012 z dne 10. 1. 2013 (10. točka), sklep VS RS Cp 17/2012 z dne 10. 1. 2013 (10. točka) in sklep VS RS Cp 6/2014 z dne 22. 5. 2014 (5. točka).