VSC Sklep II Cpg 33/2018

Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi:

″Pritožbi predlagatelja zoper sklep z dne 18. 12. 2017 se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep tako, da se ugodi predlogu predlagatelja ter se pri subjektu vpisa odredi vpis spremembe podatkov v sodni register:

- zastopnik: izbris zastopnika,

- tip zastopnika: direktor,

- identifikacijska številka: EMŠO ...,

- osebno ime: R. C.,

- datum prenehanja pooblastila 1. 6. 2017.″

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo predlagatelja proti sklepu z dne 18. 12. 2017. Pojasnilo je, da je res, da zaradi odstopa preneha mandat zastopnika takrat, ko družbeniki prejmejo odstopno izjavo. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba) ne urejata možnosti in postopka odstopa s funkcije. Teoretiki menijo, da v tem primeru pridejo v poštev določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o mandatni pogodbi. Iz postopka po 31. členu Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSreg) in ugovorov družbenikov ter predložene dokumentacije izhaja, da je odstopna izjava dana ob neprimernem času, saj družbeniki zahtevajo aktivno ravnanje direktorja oziroma ugovarjajo izbrisu direktorja iz sodnega registra zaradi situacije, v kateri se je znašel subjekt vpisa. Ni sporno, da je bil kasneje 15. 12. 2017 začet stečajni postopek zoper subjekt vpisa. Niso podane materialnopravne predpostavke po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg za ugoditev predlogu za vpis.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom ZSReg. V pritožbi navaja, da se je sodišče spustilo v vsebinsko obravnavanje zadeve in prekoračilo pooblastila. Vpis spremembe zastopnika v sodni register je le deklaratorne narave, torej je tudi postopek izbrisa zgolj formalnost. Z vpisom, enako velja za izbris, se v sodni register doseže le objava dejstva spremembe zastopnika, torej ima vpis takega dejstva zgolj publicitetni učinek, ne konstitutivnega, ko bi šele vpis v sodni register povzročil nastanek pravnega dejstva. Sodišče ni upoštevalo izjave direktorja, ki je izpolnjevala vse pogoje iz Uredbe, temveč jo je preskočilo in se spustilo v obravnavanje zadeve po OZ. S pravili iz Uredbe se ni ukvarjalo. Po prvem odstavku 5. člena Uredbe mora biti predlogu za vpis zastopnika priložena njegova izjava, ki vsebuje soglasje za imenovanje, pri d.o.o. tudi izjava, da ni zadržkov za imenovanje iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1, podpis na izjavi mora biti overjen. Glede na to, da Uredba govori o vpisih sprememb v sodni register, bi moralo sodišče ta pravila uporabiti tudi za izbris, ko takšno izjavo poda direktor sam. Z vpisom spremembe zastopnika registrsko sodišče zgolj posvedoči dejstvo imenovanja ali odstopa in je odločilno ali so izpolnjeni formalni pogoji za odstop. Izjava zastopnika, da želi odstopiti iz položaja, zadostuje za njegov izbris iz sodnega registra. Sodišče bi moralo upoštevati pravila ZGD-1, ki veljajo za imenovanje direktorja ter jih po načelu sklepanja a contrario uporabiti za odstop. Po principu svobodne gospodarske pobude lahko vsakdo, ki da soglasje, da se ga imenuje na položaj organa vodenja ali nadzora, soglasje umakne in odstopi s položaja. Nikogar ni mogoče prisiliti, da opravlja delo, ki ga ne želi. Sodišče je z zavrnitvijo predloga za odstop storilo prav to. Družbeniki so nasprotovali odstopu, vendar njihovo nasprotovanje ni relevantno, saj ni mogoče direktorja prisiliti, da opravlja nalogo še naprej. Nastop stečaja nima nobene zveze, saj je pomembno, da se ugotovi, da predlagatelj v času pred stečajem ni bil več direktor, ker ni imel volje.

3Subjekta vpisa je po stečajni upraviteljici odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je neprimeren čas odstopne izjave. Po podatkih FURS niso bili plačani prispevki za delavce že od 2016 dalje, kar pomeni, da je bila družba insolventna v času odstopne izjave. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa obveznosti poslovodstva v času finančnega poslovanja družbe, še posebej ko nastane problem solventnosti in kapitalske ustreznosti. Takrat se zahteva dodatna ravnanja poslovodstva.

4Pritožba je utemeljena.

5V registrskem postopku sodišče presoja zgolj formalne pogoje za vpis po 34. členu ZSReg. Podrobno jih določa Uredba. Predlagatelj utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s pravili iz Uredbe, da se je spustilo v vsebinsko obravnavanje zadeve po OZ da se ni pristojno ukvarjati s profesionalnostjo predlagatelja v postopku odstopa iz položaja direktorja. To je lahko predmet pravdnih - odškodninskih postopkov. Res je, kot je razlogovalo sodišče prve stopnje, da ZGD-1 in Uredba posebej ne urejata odstopa direktorja d.o.o.. V ZGD je v tretjem odstavku 515. členu določeno le, da lahko skupščina družbenikov odpokliče poslovodjo in Uredba v 48. členu usklajeno s povzeto določbo ZGD-1 terja od predlagatelja priložitev sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa. Vendar to ne pomeni, da direktor ne more odstopiti iz funkcije ter na podlagi lastne izjave predlagati izbris iz sodnega registra. Odpoklic in potek mandata nista edina razloga za prenehanje poslovodstva. Poslovodja lahko tudi po svoji volji preneha opravljati funkcijo. Treba je upoštevati eno od temeljnih pravil obligacijskega prava, opravljanje obveznosti v skladu z dobro vero in poštenjem. To v zvezi z odstopom poslovodje pomeni zlasti, da mora družba brez škodljivih posledic za poslovodjo sprejeti prenehanje pred potekom mandatne dobe zaradi utemeljenih razlogov (daljša bolezen, upokojitev, drugačni utemeljeni osebni razlogi), pa tudi zaradi razlogov v družbi, zlasti zaradi neznosnih razmer, ki poslovodjo ovirajo pri izvrševanju njegovih funkcij¹.

6Glede na to, da Uredba izrecno ne ureja odstopa direktorja, predlagatelj utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje a contrario uporabiti pravila o vpisih tudi za izbris. To pomeni zapolnitev pravne praznine z zrcalnim odločanjem kot v primeru vpisa poslovodje. Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na prvi odstavek 5. člena Uredbe o vpisu zastopnika ali člana nadzornega sveta ali upravnega odbora. Tedaj je treba predlogu priložiti njegovo izjavo, ki vsebuje soglasje za imenovanje, izjavo, da ni zadržkov za imenovanje iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1 in overitev podpisa na izjavi. Če direktor odstopi iz funkcije in na ta način prekliče svojo soglasje za imenovanje, potem ni več podlage za vpis. Zato zadošča za vpis izbrisa zakonitega zastopnika njegova odstopna izjava (izraz volje, da ne želi več opravljati določene funkcije), ki je edina relevantna listina, saj ima konstitutivne učinke. Ker lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine². Takšno notarsko overjeno izjavo z dne 1. 6. 2017 je predlagatelj predložil. Predložil je še potrdila o oddaji priporočene pošiljke - izjave družbenikom in dodatno izjavo z dne 26. 6. 2017, da ni možno več upravljanje družbe, saj ni poslovnih partnerjev in strank, s katerimi bi bilo mogoče poslovati, ter da ne želi več zastopati družbe. Predlagatelj je izpolnil formalne pogoje za vpis v sodni register po 34. členu ZSReg. Njegova pritožba je utemeljena, sodišče druge stopnje ji je ugodilo in ustrezno spremenilo izpodbijani sklep (1. točka prvega odstavka 40. člena ZSReg).

¹ B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 192.
² Sklep VSK Cpg 323/2014.