VSL sklep II Cp 2245/2010

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.

(2) Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče nepravilno opravilo vročitev vabila na glavno obravnavo. Tožencu je namreč poslalo vabilo na dom, namesto na Ig v zapor. Pritožnik meni, da bi se moralo sodišče pozanimati, kje je nastanjen in mu tja poslati vabilo. Samo na podlagi vabila, poslanega na Ig v zapor, bi pritožnika upravnik zapora spustil na obravnavo na sodišče. Pritožnik trdi, da je bil kršen 136. člen ZPP, ki določa, da se zapornikom pisanja vročajo po upravi zapora. Zaradi te napake sodišča se ni mogel udeležiti naroka za glavno obravnavo, torej ima upravičen vzrok za zamudo naroka.

(3) Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožena stranka vložila zaradi izdaje zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 2040/2007, z dne 17. 9. 2009, skupaj s pritožbo zoper zamudno sodbo, ki je vložena podrejeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da toženec v svojem predlogu ni navedel upravičenega razloga za to, da je zamudil poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Sodišča ni obvestil, da ne bo mogel priti, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pa tudi ni navedel, zakaj ni mogel sam obvestiti sodišča. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da se toženec ne more sklicevati na to, da je pozabil vabilo doma in zato ni mogel izkazati pri upravi zapora svojega izostanka.

(6) Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna, čeprav deloma iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje. Po 1. odstavku 116. člena Zakona o pravdnem postopku

(Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami; ZPP) sodišče na predlog stranke dovoli, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravdnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka. Glede na to je predpostavka za odločanje o utemeljenosti zahteve za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. To pomeni, da napake, za katero stranka trdi, da jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, se pravi nepravilne vročitve, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje. Trditev tožene stranke, da ji v postopku pred izdajo zamudne sodbe ni bilo pravilno vročeno vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč pritožbeni razlog (oziroma revizijski ali obnovitveni razlog v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi). Morebitne napake v zvezi z vročanjem vabila se presojajo v okviru obravnavanja pritožbe zoper zamudno sodbo. Ker je torej predlog za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen, pritožbeno sodišče na preostale pritožbene navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na pravilnost vročitve predmetnega vabila, ne odgovarja, saj za odločitev o utemeljenosti pritožbe tožene stranke zoper izpodbijani sklep niso relevantne.

(7) Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).