VSM Sklep I Cp 316/2018

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna izprazniti stanovanje posamezni del št. 1, v stavbi št. 2, ki predstavlja mansardno stanovanje v izmeri 65,10 m2 na naslovu X., in ga izročiti tožeči stranki prosto oseb in stvari v neovirano posest v roku 60 dni (točka I izreka). V presežku glede roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, krajšega od 60 dni in glede plačila v znesku 900,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov je zavrnilo tožbeni zahtevek (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 626,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2Zoper obsodilni del prvostopne sodbe je pritožbo vložil pooblaščenec tožene stranke. Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da pooblaščenec tožene stranke odplačno in s pridobitnim namenom zastopa stranko, čeprav za takšno zastopanje nima ustreznega statusa (pooblaščenec je bil dne 18. 5. 2015 izbrisan iz Imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije), pozvalo, da lahko navedeno pomanjkljivost odpravi tako, da za zastopanje pooblasti odvetnika ali pa pritožbo vloži sama. Toženka pritožbe ni vložila sama, za zastopanje pa tudi ni pooblastila odvetnika.

3Po določbi 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v postopku pred okrajnim sodiščem lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Izhajajoč zgolj iz te določbe ZPP ni procesnega zadržka, da A.B., sicer po izobrazbi dipl. pravnik s pravosodnim državnim izpitom, ne bi mogel zastopati tožene stranke v predmetni pravdi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. To pa še ne pomeni, da v zvezi z zastopanjem stranke pred sodiščem ni nobenih omejitev. Po določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) namreč lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. ZPP ne določa drugače in je tako navedeno določbo ZOdv potrebno upoštevati pri presoji izpolnjevanja pogojev za zastopanje v pravdnem postopku. Pri tem tudi ni prezreti, da kršitev določbe drugega odstavka 2. člena ZOdv predstavlja prekršek, kot to določa 71.a člen ZOdv. Zastopanje stranke na sodišču proti plačilu v primeru, da stranke ne zastopa odvetnik, je torej protipravno in kaznivo.

4Dejstvo je, da je bil A.B. z dnem 18. 5. 2015 izbrisan iz Imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije iz razloga po 9. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv ter je bila za prevzemnico pisarne določena odvetnica C.D. Glede na izbris A.B. ne sme več strank na sodišču zastopati kot odvetnik. A.B. pa je že glede na podatke civilno pravdnih vpisnikov, gospodarskih vpisnikov in izvršilnih vpisnikov (neupoštevaje sodne zadeve, ki so se zaključile pred sodišči prve stopnje) vodenih na Višjem sodišču v Mariboru, očitno po prenehanju odvetniške službe zaradi izbrisa opravljal odvetništvo na črno, ko je stranke proti plačilu zastopal pred sodišči. Tak zaključek izhaja iz navedenih sodnih vpisnikov vodenih na Višjem sodišču v Mariboru, iz katerih izhaja, da je A.B. v pritožbenem postopku zastopal od leta 2015 dalje stranke v 37. pravdnih zadevah, v gospodarskih sporih v 3. zadevah in v 10. izvršilnih zadevah. Že navedeno število zadev vodenih na Višjem sodišču v Mariboru, v katerih je stranke pred sodišči zastopal A.B., izkazuje, da A.B. po izbrisu iz Imenika odvetnikov odvetništvo opravlja na črno, torej zastopa stranke proti plačilu.

5Sodišče procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonitih pogojev odplačnega zastopanja strank pred sodiščem, ne more dopustiti, ker bi v nasprotnem primeru dejansko sodišča kot varuh zakonitosti dopuščala odvetništvo na črno. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da pritožba, ki jo je vložil A.B. kot pooblaščenec tožene stranke, ni dopustna. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.

6Pred zavrženjem pritožbe pa je pritožbeno sodišče zaradi varstva pravice do pritožbe toženko s posebnim dopisom, v katerem je toženki pojasnilo iz kakšnega razloga A.B. ne more biti njen pooblaščenec v sodnem postopku, pozvalo, da sama vloži pritožbo ali za vložitev pritožbe pooblasti odvetnika. Temu pozivu pa toženka ni sledila.

7Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 346. člena ZPP.

8Pritožbeni stroški niso priglašeni.