VSM Sklep IV Kp 31496/2012

Pritožba obsojenega B. B. se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo prošnjo obsojenega B. B. z dne 22. 3. 2018 za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

2Proti takemu sklepu se je pritožil obsojenec. V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ni utemeljen, ker se v njem samo navajajo zakonska določila, sodišče pa ne obrazloži, zakaj njegova prošnja ni upravičena. Meni, da se kot upravičeno šteje dejstvo, da živi 1200 km daleč, da so bile sodne počitnice o katerih trajanju ni imel točne informacije, da je rok zamudil samo za en dan, in da mu pravna pomoč zagovornika ni bila na razpolago, ker je bil na dopustu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Povsem neutemeljen je očitek sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo, zakaj obsojenčeva prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni upravičena. V točkah 4 in 5 izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo v katerih primerih sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter da z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje.

5Tretji odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa, da smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku treh mesecev oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena). Če zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se ta rok šteje od pravnomočnosti te odločbe. Iz podatkov spisa izhaja, da je obsojenec sodbo sodišča druge stopnje IV K 31496/2012, ki je postala pravnomočna dne 24. 5. 2016, prejel 11. 6. 2016. Trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je tako potekel 11. 9. 2016. Sodišče prve stopnje je njegovo zahtevo, ki jo je vložil šele 17. 11. 2017 (sodišče prve stopnje jo je prejelo 20. 11. 2017) upravičeno zavrglo s sklepom II K 31496/2012 z dne 24. 11. 2017.

6Glede na to, da je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti prekluziven rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv, je obsojenec ta rok zamudil. Zato tudi niso upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, za katere obsojenec meni, da so upravičeni, in ki jih navaja v drugem odstavku pritožbe.

7Sodišče prve stopnje se pri svoji odločitvi pravilno sklicuje na vsebino komentarja k členu 89 ZKP točka 5¹, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe zoper sodbo in sklepe, naštete v prvem odstavku tega člena. Zoper druge sklepe, kot je na primer sklep o priporu, sklep o uvedbi preiskave ali sklep o stroških postopka, obdolženec ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok za pritožbo. Vrnitev v prejšnje stanje tudi ni možna, če je obdolženec zamudil rok za vložitev kakšnega drugega pravnega sredstva, na primer rok za odgovor na pritožbo, rok za ugovor zoper obtožnica ali rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

8Ker je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba obsojenega B. B. pa povsem neutemeljena je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

¹ primerjaj mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, točka 5, str. 205