UPRS Sodba I U 1735/2017-12

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 17. Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 24. 9. 2016 (v nadaljevanju tudi Javni razpis) odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 545 točk in se uvršča na 348. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A 1 (točka 1 izreka). Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 625 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (točka 2 izreka). V postopku izdaje odločbe niso nastali stroški postopka (točka 3 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožnik v razpisnem roku prijavil na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. V skladu s točkovnim vrednotenjem kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, kot so določeni z obrazcem za ocenjevanje razmer, ki je priloga Pravilnika in točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij, objavljenega z razpisom, je bilo opravljeno točkovanje razmer gospodinjstva, kot je obrazloženo. Tožnik je dosegel 545 točk v točkovalnih kategorijah, kot je pojasnjeno na strani 3 obrazložitve izpodbijane odločbe.

2Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil zato, ker mu niso bile dodeljene točke v postavkah 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju in 7.2. Kronična bolezen zgornjih dihal in astma odraslega družinskega člana, zavrnil. Strinja se z odločitvijo organa prve stopnje, da tožniku pod navedenima kriterijima točke ne pripadajo, za kar pojasni razloge. Kopijo zdravniškega potrdila Zdravstvenega doma Ljubljana Fužine z dne 9. 5. 2017 in kopijo točkovalnega zapisnika za enosobno stanovanje na naslovu ..., z dne 9. 5. 2017, ki ga je opravila izvedenka gradbene stroke, kar je tožnik priložil k pritožbi, toženka ni upoštevala, kar pojasni. Navaja, da je tožnik v vlogi v postavki 2.1. dopisal, da je stanovanje v katerem živi polkletno, staro, da so stare cevi, da je vlažno in majhno, kar pa ni skladno z navodili. Slednja določajo, da točko 2.1. obkroži prosilec, ki biva v stanovanju, ki ne dosega minimalnih standardov opremljenosti in je tako ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja ali, ki je ovrednoteno z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, za kar mora vlagatelj kot dokaz priložiti zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma zapisnik o točkovanju stanovanja, s katerim razpolaga upravnik. Kolikor objekt nima upravnika pa je zapisnik potrebno pridobiti pri pooblaščenem ocenjevalcu, kot je navedeno. Tožnik je po pozivu za dopolnitev vloge pravočasno dopolnil vlogo, vendar ne z zapisnikom o točkovanju, temveč zgolj s fotografijami in izjavo, da štirje živijo na 34m² v polkletnem oziroma kletnem stanovanju, v stavbi, ki je stara in na kateri razpada fasada, da je stanovanje majhno in polno vlage, ki je vidna v kopalnici in obeh sobah, ter da prosi za ogled, saj denarja za izvedenca nima.

3Pogoji Javnega razpisa pa so za vse udeležence enaki. Za upravičenost do 50 točk pri kvaliteti bivanja bi tožnik moral priložiti zapisnik o točkovanju stanovanja. Ker tožnik vloge ni ustrezno dopolnil, mu prvostopenjski organ pravilno v postavki 2.1. točk ni dodelil. Glede tožnikove želje po ogledu njegovih stanovanjskih razmer, se toženka sklicuje na drugi odstavek 22. člena Pravilnika, da si najemodajalci lahko stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi komisijsko ogledajo, da pa ni določeno, da si morajo ogledati stanovanjske razmere vsakega od upravičencev. Ogled se lahko opravi nenapovedano in le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk. Glede na število razpisanih stanovanj so komisije z ogledi le preverjale resničnost v vlogi navedenih podatkov. Pri ostalih upravičencih se je točkovanje stanovanjskih razmer opravilo na podlagi navedb udeležencev v vlogi in priloženih listin, brez dodatne preveritve dejanskega stanja z ogledom. Glede na dejstvo, da se je tožnik uvrstil na podlagi zbranih 545 točk na 348. mesto prednostne liste A1, stanovanja pa bodo glede na razpisano število stanovanj zagotovljena le tistim, ki so dosegli nad vključno 625 točk, komisija ni opravila ogleda njegovih stanovanjskih razmer.

4Glede uveljavljanja točk pri postavki 7.2. - kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana, toženka navaja, da prvostopenjski organ tožniku ni priznal točk, medtem ko je za tožnikovo ženo A.A. prejel 60 točk. Tožnik je bil seznanjen z besedilom Javnega razpisa, da se to dokazuje z izvidom osebnega zdravnika in da mora biti iz predloženega zdravniškega potrdila razvidno, da sam prosilec ali kateri od družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Tožnik je vlogi priložil zdravniško potrdilo osebnega zdravnika z dne 18. 11. 2014 ter izvid zdravniškega pregleda Specialistične ambulante za pljučne bolezni in alergije z dne 5. 10. 2016. Potrdilo osebnega zdravnika je starejše od 30 dni. Ker je iz izvida z dne 5. 10. 2016 izhajalo, da je astma kot diagnoza pri tožniku zaenkrat izključena, je bil tožnik pozvan na dopolnitev vloge z manjkajočo listino, to je potrdilom osebnega zdravnika. Tožnik je vlogo pravočasno dopolnil z izjavo, v kateri je navedel, da potrdila osebnega zdravnika zase ni dobil, ker je njegova zdravnica dva tedna na dopustu, in da ga bo poslal naknadno v kolikor ga prvostopenjski organ potrebuje. Tako tožnik zahtevanega potrdila ni predložil, in tudi iz druge listinske dokumentacije, ki jo je predložil k vlogi, ne izhaja, da bi mu bila postavljena takšna diagnoza, zato je utemeljen zaključek, da tožnik zase ni upravičen do 60 točk v postavki 7.2.

5Novih dokazov v zvezi s kvaliteto bivanja, to je kopijo točkovalnega zapisnika z dne 9. 5. 2017 pa ni mogoče upoštevati, pri čemer se toženka sklicuje na tretji odstavek 238. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Nesporno tožnik na prvi stopnji ni predložil zapisnika o točkovanju, niti zdravniškega potrdila osebnega zdravnika zanj, kljub temu, da ga je upravni organ pozval na dopolnitev vloge. Glede na razpisne pogoje je imel tožnik dolžnost, da zatrjevane okoliščine glede kvalitete bivanja in zdravstvenih razmer zase dokaže že ob oddaji vloge. Tega ni storil niti po pozivu, zato trpi negativne posledice. Odsotnost zdravnice ne opravičuje tožnikove zamude, da je takšno potrdilo uspel pridobiti šele 9. 5. 2017, saj je sam navedel, da je njegova zdravnica odsotna dva tedna, hkrati pa ni zaprosil za podaljšanje roka. Ker vsi upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja, medsebojno konkurirajo, je potrebno zagotoviti enako obravnavo vseh udeležencev. Tožnik je bil seznanjen, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge, od 24. 9. 2016 do 28. 10. 2016, ki so v vlogi navedene, ter da se kasnejših sprememb ne sme upoštevati.

6Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je vložil vso potrebno dokumentacijo. Niso mu priznali točk iz dveh postavk, kljub temu, da z družino živi v polkletnem stanovanju v velikosti le 34 m2, v hiši, ki je stara 100 let, kjer fasada razpada in da je stanovanje vlažno, brez svetlobe. Točkovalnega zapisnika o vrednosti stanovanja od upravnika ni uspel dobiti, ker ga upravnik nima. O tem je obvestil pristojne na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju JSS MOL), ki so mu svetovali, naj dostavi slikovno gradivo in opiše stanovanjske razmere. Vse to je dostavil in uslužbence obvestil, da denarja za plačilo izvedenskega mnenja ne premore. Kljub vsemu mu niso priznali 50 točk pri kvaliteti bivanja. Naknadno je, ko si je sposodil denar, dal napraviti zapisnik izvedenki in ga dostavil, ki pa ga ponovno niso upoštevali, ker je zamudil rok. Vse to se je dogajalo tekom razpisa. Ravno tako mu niso priznali 60 točk za kronično obolenje dihal, kljub dostavljenim potrdilom. Pomanjkljivega izvida oziroma potrdila, ki ga je izdelala lečeča zdravnica ni mogel pravočasno dostaviti, ker je bila dalj časa odsotna. Na ta način je izgubil skupaj 110 točk. Počuti se izigranega, ker je predstavnike JSS MOL sproti obveščal in delal po njihovih navodilih. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek.

7V odgovoru na tožbo toženka prereka tožbene navedbe. Izpodbijana odločitev temelji na ustrezni pravni podlagi ter pravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Tožnik dokazov, s katerim bi izkazal bivanje v neprimernem stanovanju, vlogi ni priložil. Navaja besedilo Javnega razpisa. Tožnik je bil pozvan, da vlogo dopolni v 15. dneh. Tožnik je 22. 12. 2017 vlogo dopolnil, vendar ne z zahtevanimi dokazili. Tožnik je v pritožbi navedel, da je poiskal sodnega izvedenca, ki je izdelal točkovni zapisnik, saj ga od upravnika ni bilo mogoče pridobiti. Pritožbeni organ je zavrnil pritožbo, ker tožnik vloge pred prvostopenjskim organom ni ustrezno dopolnil. Posebnost javnega razpisa je, da ne uspe vsak, ki izpolni določene pogoje, saj ne gre za pravico, ki bi bila prosilcu vnaprej zagotovljena. Gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi enako obravnavani, saj prosilci medsebojno tekmujejo. Zaradi omejenega števila stanovanj so do njih upravičeni le tisti z najvišjim številom točk. Tožnik v tožbi navaja iste razloge kot v pritožbi. Tožnik, navkljub jasnim navodilom v vlogi in jasnim zahtevam v pozivu, vloge ni dopolnil z ustreznimi dokazili, pri čemer je bil opozorjen na pravne posledice, če ustreznega dokazila ne bo priložil. Tožnikovo gospodinjstvo prejema določene dohodke in je lastnik določenega premoženja, izdelava točkovalnega zapisnika s strani izvedenca pa ne predstavlja stroška, ki bi bil v izrazitem nesorazmerju s tožnikovimi dohodki in premoženjem. Pravočasnost ni sama sebi namen, temveč je, kadar gre za javni razpis bistvenega pomena za izdelavo prednostne liste upravičencev. Tudi glede postavke 7.2. tožniku točke niso dodeljene, ker ni predložil ustreznega dokazila, na kar je bil opozorjen. Tožnik niti v vlogi niti v dopolnitvi vloge 23. 12. 2016 ustreznega zdravniškega potrdila ni predložil. Toženka poudarja posebno naravo javnega razpisa in strogosti pri upoštevanju obličnosti dokazil in rokov za njihovo predložitev. Razloge, zaradi katerih posamezni prosilec ni uspel predložiti ustreznega dokazila, je treba zato presojati restriktivno in morajo biti upravičeni, prepričljivi in preverljivi. V nasprotnem bi prišlo do privilegiranja ali deprivilegiranja prosilca. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8Tožba ni utemeljena.

9Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravila in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in tožene stranke strinja in sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

10V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje in merila, določena z Javnim razpisom, konkretno v točkovalnih kategorijah 2. Kvaliteta bivanja in 7. Zdravstvene razmere. Organ prve stopnje tožniku ni priznal točk pod točkovalno kategorijo 2. Kvaliteta bivanja, ker tožnik tudi po pozivu za dopolnitev vloge ni predložil listinskega dokazila, ki se zahteva po Javnem razpisu, o čemer je bil tožnik (tudi) v pozivu na dopolnitev vloge opozorjen, kot tudi na pravne posledice, če tega listinskega dokaza ne predloži. V zadevi pa ni sporno, da tožnik listinskega dokazila ni predložil niti v vlogi niti v roku, ki mu ga je organ prve stopnje, skladno z Javnim razpisom dal za predložitev dokazila in sicer ni predložil Zapisnika o točkovanju stanovanja. Tožnik je zapisnik o točkovanju stanovanja predložil šele v pritožbenem postopku. Toženka se je glede tega dokazila opredelila in sicer je pojasnila, da tožnik ni navedel upravičenih razlogov, zakaj tega ni mogel predložiti že v postopku na prvi stopnji. Sodišče se z njenimi razlogi strinja. Tožnik navaja, da si je denar izposodil, pri tem pa ni pojasnil, zakaj si ni mogel denarja izposoditi denarja že v postopku na prvi stopnji. Tožnikove navedbe, da se je vse dogajalo tekom javnega razpisa, pa so protispisne. V zadevi tako ni sporno, da je bil tožnik v postopku na prvi stopnji pozvan, da predloži dokazila glede kvalitete bivanja, skladno z Javnim razpisom in navodilom za izpolnjevanje vloge, kjer je bilo obrazloženo, s kakšnimi dokazili se navedeno dokazuje, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen. Zato sklicevanje tožnika na pojasnila, ki jih je dal v vlogi in navedbe, da bi si komisija lahko sama ogledala stanovanje, ni skladno s pravili Javnega razpisa in na drugačno odločitev ne more vplivati.

11Tožnik je bil s pozivom za dopolnitev vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem z dne 6. 12. 2016, ki ga je prejel 9. 12. 2016, tudi obveščen, na kakšen način in do katerega roka mora dopolniti svojo vlogo. Prav tako je bil poučen o posledicah, če tega ne bo storil. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik vlogo 22. 12. 2016 dopolnil, vendar ne z listinskimi dokazili, kot se zahtevajo po Javnem razpisu. Tožnik nima prav, ko meni, da je storil vse, kar je bilo potrebno, s tem, ko navaja, da je predložil dokazila z fotografijami in izjavo, v kateri je navedel, kakšno je stanovanje, v katerem živi in s prošnjo za ogled. Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočka 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnik v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložil.

12Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnika. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani, kar poudarja tudi toženka in kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev.

13Protispisne so navedbe tožnika, da je v postopku dostavil potrdila glede točkovalne kategorije 7. Zdravstvene razmere. Tudi glede tega kriterija je bil tožnik pozvan na predložitev listinskih dokazov in sicer potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidna diagnoza o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi, ob pogoju, da je v prostorih, kjer biva, prisotna delna, pretežna ali vidna vlaga, in da zdravniško potrdilo ne sme bit starejše od 30 dni. Tožnik takšnega potrdila ni predložil v roku za dopolnitev vloge. Glede tožbenih ugovorov, da potrdila lečeče zdravnice ni mogel pravočasno dostaviti, ker je bila dalj časa odsotna, iz upravnih spisov izhaja, da bi tožnik glede tega predlagal podaljšanje roka za predložitev potrdila. Potrdilo, ki ga pa je dostavil (šele) v pritožbi, torej naknadno 9. 5. 2017, pa tudi po presoji sodišča ni mogoče upoštevati. Iz točke 7. Javnega razpisa namreč izhaja, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge (to je 28. 10. 2018). Toženka se utemeljeno sklicuje tudi na tretji odstavek 238. člena ZUP,¹ po katerem lahko drugostopenjski organ upošteva le tista nova dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času javnega razpisa, pa jih stranka upravičeno ni mogla predložiti v roku za oddajo vloge oziroma v roku za dopolnitev vloge. Tožnik pa tega v pritožbenem postopku ni izkazal.

14Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pri točkovanju upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče. Ker je po presoji sodišča o tožnikovi vlogi na Javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem bilo odločeno zakonito in v zakonito vodenem postopku ter so njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ V pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.