VSM Sklep IV Kp 26912/2017

I. Pritožba pooblaščenke oškodovanca D.S. se kot neutemeljena zavrne.

II. Potrebni izdatki in nagrada zagovornice obdolženega G.P. obremenjujejo proračun.

1Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom II K 26912/2017 z dne 9. 11. 2017 na podlagi 58. člena (pravilno: prvega odstavka 61.a člena) Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je 12. 9. 2017 vložila pooblaščenka oškodovanca D.S.. Sklep temelji na ugotovitvi, da oškodovanec, kljub temu, da je bil v redu vabljen in pravilno opozorjen na posledice, če na narok ne bo prišel, na glavno obravnavo 6. 9. 2017 ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, prav tako ga ni opravičila njegova pooblaščenka, za izostanek pa ni bilo opravičljivega razloga.

2Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanca, ki v pritožbi uvodoma navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, napačno presodilo dejansko stanje ter kršilo pravila kazenskega postopka, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in odloči o priglašenih stroških oškodovančeve pooblaščenke.

3Na pritožbo je odgovorila zagovornica obdolženca, E.N., odvetnica z R. na K., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter napadeni sklep potrdi in odloči o stroških zagovornice.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba navaja, da je imel oškodovanec opravičljiv razlog, da ni pristopil na glavno obravnavo, ker je bil tega dne na delu v tujini, med 7.00 in 8.30 uro pa je bil zaseden z nakladanjem tovora, urejanjem dokumentacije ter ostalega, in ko je poklical na sodišče, da bi svoj izostanek opravičil, se nihče ni oglasil, zvezo z uslužbenko pa je dobil šele po začetku naroka, pri čemer je klical tudi svojo pooblaščenko v njeno odvetniško pisarno, a se tudi tam nihče ni javil. Pritožba se nadalje ne strinja z navedbo v napadenem sklepu, da je oškodovanec na sodišče poklical po končanem naroku, saj ura še ni bila 8.45, ko je svoj izostanek opravičil uslužbenki sodišča, ter navaja, da nihče od prisotnih ni podpisal in ni prejel izvoda zapisnika o opravljenem naroku in zato ni mogoče preveriti, ali drži čas, ki je v zapisniku v spisu zapisan in ali je bil v spis ob koncu naroka vložen zapisnik v izvirniku. Oškodovančeva službena zadržanost je bila neodložljiva, nenadna in nepredvidena, kar je razvidno iz potrdila delodajalca, ki ga prilaga.

6Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno presodilo navedbe oškodovančeve pooblaščenke glede zadržanosti slednjega z naroka 6. 9. 2017. Pravilno je tudi zaključilo, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sne gre ugoditi, ker oškodovanec ni izostal iz opravičenega razloga, saj je imel, glede na to, da je vabilo na narok prejel toliko časa prej, dovolj časa, da bi pri delodajalcu uredil izostanek z dela, a tega ni storil, ob tem pa ni dokazal, da je šlo za nujno, nenačrtovano in neodložljivo službeno obveznost, ki bi mu objektivno preprečevala pristopiti na narok, pri čemer niti pooblaščenka na naroku ni opravičila njegovega izostanka, temveč je navajala, da ji razlogi za to, da na narok ni pristopil, niso znani. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v napadenem sklepu, da so razlogi za izostanek oškodovanca izključno na strani slednjega in niso opravičljivi ter da je svoj izostanek poskusil opravičiti po telefonu po tem, ko je narok že bil opravljen, sodišče pa mora restriktivno razlagati okoliščine, ki so lahko upravičen vzrok za zamudo, pri čemer morajo biti takšne, da je sleherna krivda oškodovanca izključena. Glede na navedbo pooblaščenke oškodovanca na naroku, da ji ni znan razlog za oškodovančev izostanek ter da je poskušala priti z njim v stik, pa se ji ni javil, uslužbenki sodišča pa je navedenega dne ob 8.45 uri po telefonu povedal, da na narok ne more priti, ker je moral kot šofer ostati v Avstriji, kot je razvidno iz uradnega zaznamka, zato sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi zaključilo, da je z naroka izostal iz opravičenih razlogov in da bi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo.

7Navedbe v pritožbi, koliko naj bi bila v resnici ura, ko je oškodovanec poklical na sodišče, da uslužbenka sodišča v uradnem zaznamku ni natančno navedla ure njegovega klica in je zato morebiti poklical še v času, ko je narok še potekal, ter da nihče od prisotnih ni podpisal zapisnika in ni mogoče preveriti, ali drži čas, ki je zapisan v zapisniku, pravilnosti zaključkov napadenega sklepa ne morejo omajati. Pritožba dvomi v pravilnost zapisanega v zapisnik, a ne poda razumnega razloga, zakaj bi bilo vanj mogoče dvomiti. Tudi če bi oškodovanec v pisarno kazenskega oddelka na sodišču poklical, ko narok še ni bil zaključen, navedeno ne pomeni, da je na narok pristopil ali da je z njega izostal iz opravičljivega razloga. Oškodovanec mora na narok pristopiti, kadar gre za kaznivo dejanje, kjer se obdolženec preganja na predlog oškodovanca, saj se v nasprotnem primeru šteje, da je od kazenskega pregona odstopil. Potrdilo delodajalca, ki je priloženo pritožbi, pa potrjuje le, da je bil oškodovanec na dan naroka na službeni poti v tujini, ne pa tudi, da je šlo za neodložljivo delovno obveznost in nenačrtovano pot, torej takšno delovno obveznost, za katero bi izvedel le kratek čas pred narokom in ki bi mu objektivno onemogočala udeležbo na naroku in bi bil zato njegov izostanek opravičljiv.

8Po obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da obdolženec ni dokazal, da je navedenega dne iz opravičljivih razlogov izostal z naroka, temveč je svoj izostanek na sodišču poskusil opravičiti s telefonskim klicem šele potem, ko ga je na to opozorila pooblaščenka, o čemer je utemeljeno sklepalo iz vsebine uradnega zaznamka sodne uslužbenke in poteka naroka navedenega dne.

9Glede na navedeno je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pooblaščenke oškodovanca pa neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP.