VSRS Sklep I Up 227/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1) in tretjim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo, ki jo je tožnik preko pooblaščenega odvetnika vložil zoper odločbo direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, št. 720-2082/2013/73 224004 z dne 24. 3. 2017, v zvezi z odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 722-4/2017/46 z dne 16. 5. 2017.

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnika, ker njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni vseboval podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, pozvalo, da predlog dopolni. Ker tožnik v postavljenem osemdnevnem roku predloga ni dopolnil, niti ni predložil soglasja, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke, ki so davčna tajnost, sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti njegovega materialnega položaja in njegovih družinskih članov, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani akt spremeni tako, da predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ugodi. Navaja, da je bil pritožnik s priporočenim dopisom z dne 23. 6. 2017 obveščen v zapore, da mora izpolniti prilogo k predlogu za oprostitev plačila sodne takse ter da jo mora oddati pravočasno in neposredno sodišču. Pojasnjuje, da vsa korespondenca med pritožnikom in pooblaščencem poteka po pošti. Tožena stranka vračila predloga za oprostitev plačila sodne takse pritožniku očitno ni omogočila in tako ni omogočila, da bi sodišče podpisano vlogo prejelo. Navaja, da je tožena stranka kot stranka v postopku imela interes onemogočiti tožnika in da gre za bistveno kršitev postopka ter kršitev pravice do sodnega varstva, saj je bil pritožnik onemogočen pri ravnanju po pravnem pouku sodišča.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po presoji Vrhovega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da zavrže predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pravilna in zakonita. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa, katere so nujne sestavine predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Po tretjem odstavku istega člena ravna sodišče, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, po katerem sodišče vlogo zavrže, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo.

6ZUS-1 prav tako ne vsebuje določb glede vročanja. Praviloma se po 136. čl. ZPP pisanja osebi, ki ji je odvzeta prostost, vročajo po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, vendar pa prvi odstavek 137. člena ZPP hkrati določa, da če ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno vročilo poziv za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks pooblaščencu pritožnika, slednji pa je po pritožbenih navedbah poziv za dopolnitev predloga tudi posredoval pritožniku in ga opozoril na rok 30. 6. 2017 za pravočasno oddajo predloga sodišču. Pritožnik torej niti ne zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje v upravnem sporu kršilo pravila o vročanju pisanj, temveč zatrjuje le, da naj bi kršitev storila tožena stranka s tem, ko ni omogočila vračila pritožnikovega predloga za oprostitev sodne takse sodišču.

7Pri tem pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da so te pritožnikove navedbe popolnoma neizkazane, saj ni izkazal niti da bi pooblaščenec pritožnika pritožniku s priporočeno pošto poslal poziv sodišča prve stopnje na dopolnitev predloga niti ni predložil dokazov, da bi pritožnik prejeto prilogo k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks izpolnil¹, ter kdaj in komu pri toženi stranki naj bi jo predal za pošiljanje, kar je bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih pritožnik uveljavlja, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

¹ Pritožnikov pooblaščenec je pritožbi namreč priložil zgolj neizpolnjeno prilogo k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, opremljeno z datumom prejema in datumom oddaje, ne da bi predložil tudi potrdila o oddaji priporočene pošiljke.