VSL Sklep I Cp 336/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se v 1. in 2. tč. izreka za besedilom "Dediča R. M. in I. M. se napoti na pot civilne pravde zoper zakonito dedinjo R. O." doda naslednje besedilo: "in zakonitega dediča M. M. ...". V ostalem delu ostane besedilo nespremenjeno.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zakonita dediča R. M. in I. M. napotita na pot civilne pravde zoper zakonito dedinjo R. O., da pri pristojnem sodišču vložita tožbo, da se ugotovi, da je darilna pogodba z dne 26. 1. 1983¹, glede 1/12 nepremičnin vknjiženih pri takratnih vložkih št. 27, 284 in 340, vse k.o. X, odplačna (ker predstavlja pogodbo o preužitku op. pritožbenega sodišča), zato se izloči iz zapuščine oziroma da sodediča M. M. in R. O. nimata pravice uveljaviti nujnega dednega deleža iz te darilne pogodbe (točka 1 izreka sklepa). Navedena dediča je sodišče napotilo tudi na pot civilne pravde zoper zakonito dedinjo R. O., da pri pristojnem sodišču vložita tožbo, da se ugotovi, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo dne 17. 12. 2001 sklenila pokojnica kot preživljanka in zakonita dedinja R. O. kot preživljalka², neveljavna in da nepremičnine, pripisane pri takratnem vložku št. 137, 295 in 343, vse k.o. Y, ki so bile predmet te pogodbe, sodijo v zapuščino po pokojnici ter da je pogodba o dosmrtnem preživljanju po svoji naravi darilna pogodba oziroma podrejeno zaradi ugotovitve, da zakonitima dedičema R. M. in I. M. pripada na teh nepremičninah nujni dedni delež, ki znaša za vsakega 1/12 od celote ter da se dedinja R. O. zaveže izstaviti dedičema R. M. in I. M. ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bosta ta dediča v zemljiški knjigi vzpostavila vknjižbo lastninske pravice na njuno ime za vsakega do 1/12 (točka 2 izreka sklepa). Dedičema je sodišče prve stopnje naložilo, da morata vložiti tožbo v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, ker bo v nasprotnem sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek, s tem, da se po pravnomočnosti tega sklepa zapuščinski postopek prekine do pravnomočnosti odločitve v pravdi oziroma do izteka zgoraj določenega roka, če tožba ne bo vložena (točki 3 in 4 izreka sklepa). Sodišče je zakonita dediča R. M. in I. M.³ napotilo na pravdo, ker je ugotovilo, da so njune pravice iz naslova dedovanja v zvezi z darilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju manj verjetne, kot pravice dedinje R. O.

2Pritožnika v pritožbi navajata, da sta z listinami dokazala, da je darilna pogodba zgolj formalno tako naslovljena. V IV. členu si je pokojnica kot darovalka izgovorila dosmrtno brezplačno pravico užitka v domači hiši, obdarjenec (oče pritožnikov) pa je to pravico priznal in se zavezal, da ji bo nudil izgovorjeni užitek in v primeru bolezni ali onemoglosti vso potrebno zdravniško pomoč in bolniško nego. Obdarjenec je do svoje smrti zapustnici nudil vse te obveznosti. Darilna pogodba je zato odplačna in se zato ne upošteva v postopku dedovanja. Glede tega premoženja sta bila dediča R. O. in M. M. že izplačana, odpovedala pa sta se tudi uveljavljanju dednega deleža po materi, kar dokazuje potrdilo z dne 27. 2. 1983 in sodna poravnava z dne 25. 7. 1983. Tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju je zgolj formalno tako naslovljena, saj je imela pokojna zadostna sredstva za lastno preživljanje, zadnje leto pred smrtjo pa je bila v domu ostarelih. Za pokojno so skrbeli in ji pomagali družini pritožnikov. Sklep je obremenjen s kršitvijo iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ne vsebuje preverljive in logične obrazložitve, glede na podatke spisa in listine v njem. Sodišče je zato zmotno na pot pravde v zvezi z darilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju napotilo pritožnika.

3Zakoniti dedič M. M. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Med zakonitimi dediči obstaja spor o tem, ali premoženje iz darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju spada v zapuščino, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 212. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pravilno prekinilo zapuščinski postopek, da se sporna dejanska vprašanja rešijo v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo določbo prvega odstavka 213. člena ZD, s tem, ko je (oba) pritožnika napotilo na pravdo, saj je pravilno štelo njune pravice iz darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju za manj verjetne.

6V zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dedinja R. O. že vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe, zato tako pogodba kot zemljiškoknjižno stanje izkazujeta, da je verjetnejša pravica te dedinje kot pravica pritožnikov. Trditve pritožnikov, da je imela zapustnica zadostna lastna sredstva za preživljanje in da je pokojna zadnje leto pred smrtjo bivala v domu ostarelih, v ničemer ne omajajo pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je njuna pravica na tej pravni podlagi manj verjetna.

7Glede darilne pogodbe je sodišče prve stopnje poleg dejstva, da iz pogodbe izhaja darilni namen zapustnice, da je zato pogodba označena kot darilna, pravilno tudi upoštevalo, da je v pogodbi sicer v IV. točki določeno, da si je zapustnica izgovorila dosmrtno brezplačno pravico užitka stanovanja v hiši, ki je bila predmet darilne pogodbe, vendar je tudi upoštevalo, da se je zapustnica dve leti pred sklenitvijo te pogodbe poročila, da je od poroke dalje živela pri svojem možu na drugem naslovu, kjer je imela prijavljeno stalno bivališče, zato bosta pritožnika morala dokazati, da namen sklenitve pogodbe ni bil darilni in da je šlo za pogodbo o preužitku, katere vsebina je bil odplačni namen tudi s tem, da bo oče pritožnikov skrbel za zapustnico v primeru bolezni. Zatrjevano dejstvo pritožnikov, da je njun oče skrbel za zapustnico, se glede na trditve dedičev, izkaže kot manj verjetno dejstvo. Tudi listine ne potrjujejo trditve pritožnikov, da sta se dediča R. O. in M. M. odpovedala dedovanju po materi.

8Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je poleg (obeh) pritožnikov in R. O. zakoniti dedič tudi M. M., ki priznava kot pravno veljavno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nasprotuje pa trditvam pritožnikov, da je darilna pogodba dejansko pogodba o preužitku. Dediči so nujni enotni sosporniki, kar pomeni, da morajo vsi dediči sodelovati v pravdi na aktivni ali pasivni strani. V konkretnem primeru to pomeni, da mora v pravdi sodelovati tudi dedič M. M. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče spremenilo izrek sklepa sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča.

9Neutemeljene so pritožbene trditve, da je sodišče storilo formalne pomanjkljivosti iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepu ni protispisnosti, sklep pa vsebuje tudi odločilne razloge o vseh odločilnih dejstvih.

10Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je v tem delu pritožbeno sodišče (na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP) delno ugodilo pritožbi in izrek sklepa sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

¹ V nadaljevanju darilna pogodba.
² V nadaljevanju pogodba o dosmrtnem preživljanju.
³ V nadaljevanju pritožnika.