VSM Sodba IV Kp 3428/2016

I. Pritožba zagovornice obdolženega P.T. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v višini 144,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje s sodbo I K 3428/2016 z dne 21. 6. 2017 obdolženega P.T. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Hkrati mora obdolženi po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vrniti stroške tega postopka v višini 177,00 EUR, plačati nagrado in potrebne izdatke oškodovančevega pooblaščenca ter na koncu še sodno takso v višini 56,00 EUR.

2Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ko zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v obravnavanem primeru uporabiti 22. člen KZ-1, saj da je obdolženi kaznivo dejanje storil v silobranu. Dejanske podlage za uporabo te določbe so nato opisane v nadaljevanju pritožbene obrazložitve s povzetki obdolženčevega zagovora, izpovedb prič Š.Š. in J.T. ter ugotovitev izvedenca medicinske stroke, po drugi strani pa z grajo oškodovančeve izpovedbe in izpovedb prič D.G. in Š.K..

5Na takšen način uveljavljana kršitev kazenskega zakona ne more biti podana. Do kršitev kazenskega zakona z njegovo napačno uporabo pride, ko sodišče na podlagi odločilnih dejstev, ki jih je samo ugotovilo, ne uporabi katere od zakonskih določb ali jo uporabi nepravilno (prim. H.Š., Zakon o kazenskem postopku s Komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 799). Gre torej za napako v koraku (subsumpciji), ki sledi tedaj, ko je dejansko stanje, kot rečeno po sodišču že ugotovljeno. Če se katera od strank s tem ne strinja in na podlagi dejanskega stanja, kot ga sama oceni za popolno in pravilno, zahteva uporabo posamezne zakonske določbe, po vsebini ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, kot zgornje napake v koraku, temveč zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

6Po pritožbeni obrazložitvi je tako priča Š.Š. potrdil uvodni del obdolženčevega zagovora, v katerem je ta, nasprotno od oškodovanca deloval pomirjujoče in s tem hkrati nadaljevanje zagovora, ko je obdolženi povedal, da je oškodovanec padel po blokiranem udarcu. Da je takšen način oškodovančevega poškodovanja mogoč, je potrjeno še z ugotovitvami izvedenca medicinske stroke, medtem ko izpovedbi oškodovancu naklonjenih prič D.G. in Š.K., glede sledi poškodbe na njegovem obrazu nista objektivizirani.

7Povzeta pritožničina ocena izpovedbe priče Š.Š. je v primerjavi z oceno sodišča prve stopnje očitno zmotna in je pritožbeno sodišče glede na razumljivost razlogov sodbe ne bo še enkrat povzemalo. Pomembno je tudi, da sta priči D.G. in Š.K. zaznali sledi poškodbe na oškodovančevem obrazu, konkretno odtis petih prstov, ko sta ga ena za drugo srečali, da ni nobene okoliščine, po kateri bi bilo mogoče sklepati, da sta oškodovancu posebej naklonjeni in da sta izpovedbi z navedeno zaporedno zaznavo prilagodili ter zlasti, da je izpovedba druge priče po pravilni oceni sodišča prve stopnje potrjena (objektivizirana) s podatkom o sestrinem poizvedovanju glede povzročitelja teh sledi. Če nato k ugotovljenemu dodamo podrobno oceno sodišča prve stopnje glede kraja dogodka kot temeljem, zaradi katerega izpovedbam prič, med njimi tudi izpovedbi J.T., ki so potrjevale obdolženčev zagovor ni sledilo in nenazadnje izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, ki potrjuje zgolj oškodovančev nedvomen padec in ne že, zakaj je do padca prišlo, je jasno, da je bilo treba v obravnavani zadevi glede odločilnih dejstev izhajati iz oškodovančeve izpovedbe ter na njeni podlagi po potrditvah z drugimi dokazi kot izhajajo iz razlogov sodbe, obdolženca utemeljeno obsoditi.

8Pritožnica se zoper odločbo o kazenski sankciji ni pritožila, pritožbeno sodišče pa jo je glede na uveljavljani pritožbeni razlog samo preizkusilo (386. člen ZKP). Pri tem je ugotovilo, da je bila obdolžencu izrečena zgolj kazenska sankcija opozorilne narave z določeno kaznijo in preizkusno dobo, ki po višini oziroma dolžini ustrezata teži storjenega kaznivega dejanja in obdolženčevi krivdi, ter da ni drugih ali novih okoliščin, zaradi katerih bi se kazenska sankcija kot celota utegnila izkazati za čezmerno.

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu iz 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi zagovornice obdolženega P.T. odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

10Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in prvem odstavku 95. člena ZKP ter 7. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 in številki 7111, 7113 in 7122 Taksne tarife. Je posledica obrazložene odločitve o pritožbi in obdolženčevih premoženjskih razmer, kot so bile posredovane sodišču prve stopnje.