UPRS Sklep IV U 156/2017-8

Tožba se zavrže.

1Tožnik je 6. 9. 2017 vložil tožbo zoper toženo stranko, Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi izdaje odločbe o postavitvi posebnega skrbnika Centra za socialno delo Žalec (v nadaljevanju CSD Žalec) za zastopanje tožnika v zadevi opr. št. I Kr 30272/2016, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju, in zastopanje tožnika v postopku uveljavljanja pravice do brezplačne pravne pomoči v tej zadevi. Navedeno ministrstvo je kot drugostopenjski organ zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo CSD Žalec.

2Po prejemu tožbe je sodišče pozvalo toženo stranko, da sodišču predloži vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Po prejemu predmetnega upravnega spisa je sodišče ugotovilo, da je bil tožniku z odločbo Centra za socialno delo Šentjur (v nadaljevanju CSD Šentjur), št. 1221-59/2011-6 z dne 29. 11. 2011, postavljen skrbnik, CSD Šentjur, ker je bila tožniku s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. N 147/93 z dne 16. 11. 1993, delno odvzeta poslovna sposobnost.

3Tožba ni dovoljena.

4Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

5Tožnik je torej pravdno nesposobna stranka, ki mu je bila s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju, opr. št. N 147/93 z dne 16. 11. 1993, zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, s čimer je izgubil tudi pravdno sposobnost. Zaradi navedenega tožnik ne more sam veljavno vložiti tožbe, s katero se začne upravni spor. Dolžnost sodišča v upravnem sporu je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Sodišče nadalje ugotavlja, da je bil za tožnikovega stalnega skrbnika imenovan CSD Šentjur, ki se v skladu z drugim odstavkom 208. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) šteje za tožnikovega skrbnika, s pravicami in dolžnostmi skrbnika mladoletnika, ki je že star 15 let (108. do 112. člen ZZZDR), kar pomeni, da je za veljavnost (dovoljenih) poslov potrebna odobritev skrbnika.

7Ker je v obravnavanem primeru tožnik vložil tožbo sam, je sodišče CSD Šentjur, na podlagi 81. člena ZPP, pozvalo, da se izjasni glede vložene tožbe. CSD Šentjur je z dopisom, št. 1221-59/2011-6 z dne 5. 2. 2018, sodišče obvestil, da obravnavane tožbe ne odobrava.

8Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je sodišče tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

9Sodišče o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode v višini 4.711.951,32 EUR ni odločalo, ker za to v skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZUS-1 niso izpolnjeni pogoji.