UPRS Sodba IV U 5/2018-8

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 1409/2017 z dne 7. 9. 2017, odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A.A., tožeče stranke v tem upravnem sporu, zavrne kot neutemeljena. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilka 6. 9. 2017 vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je zaprosila za dodelitev BPP zaradi izvršilnega postopka opr. št. I 3093/2003 pred Okrajnim sodiščem v Celju. Tožena stranka je odločitev utemeljila z navedbo, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V nadaljnji obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnila, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2017 dalje znaša 297,53 EUR (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre), kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 595,06 EUR. Pojasnila je, da tožnica živi v lastnem gospodinjstvu, je zaposlena in prejema redni mesečni dohodek, v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo prošnje pa je prejela plačo v povprečnem mesečnem znesku 621,37 EUR, kar pomeni, da njen povprečni mesečni dohodek presega z zakonom določeni cenzus. Ker je tožena stranka ugotovila, da povprečni mesečni dohodek prosilke presega v ZBPP predpisani cenzus, je bilo nepotrebno odločanje o tem, ali prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno. Iz teh razlogov je tožena stranka zaključila, da prosilka ni upravičena do dodelitve BPP, zato je njeno prošnjo zavrnila.

2Tožeča stranka v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji za dodelitev BPP ugodi, podredno pa, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje ter odloči o stroških postopka v upravnem sporu. V obrazložitev tožbe navaja, da se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila tako do subjektivnega kot objektivnega kriterija, izpodbijani odločbi pa tudi oporeka ugotovitev tožene stranke, da prosilka presega z zakonom določen cenzus in takšno navajanje tožene stranke ocenjuje kot zavajujoče in prirejeno zgolj za potrebe zavrnitve vloge za BPP. Tožeča stranka izpostavlja tudi okoliščino, da ji je bila ob enakem socialno - ekonomskem položaju v drugi zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 829/2002, odobrena BPP. K prošnji je priložila tudi vse listine, iz katerih je razvidno, da so mesečni prejemki obremenjeni z drugimi izvršilnimi postopki in ji ostanejo na razpolago minimalna sredstva, s katerimi si zagotavlja eksistenčni in življenjski minimum. Po presoji tožeče stranke kumulativno izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP.

3Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

4Tožba ni utemeljena.

5Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6Po določbah ZBPP se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. V času vložitve vloge je višino minimalnega dohodka določal ZSVarPre, in sicer v višini 297,53 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev BPP, je tako znašal 595,06 EUR.

7Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP, kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnice iz naslova plače, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo. Tožničin povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih namreč znaša 621,37 EUR, kar presega prej navedeni cenzus za dodelitev BPP.

8Tožeča stranka sicer v tožbi oporeka ugotovitvam tožene stranke, da prosilka presega z zakonom določen cenzus, in takšne navedbe tožene stranke ocenjuje kot zavajujoče in prirejene zgolj za potrebe zavrnitve vloge za dodelitev BPP, vendar tožnica teh svojih navedb dokazno ni podprla, zato ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka prosilke sledi tudi sodišče, ki jih ocenjuje kot pravilne. Tožeča stranka navaja tudi, da so njeni mesečni prejemki obremenjeni z drugimi izvršilnimi postopki in ji tako po rubežu sredstev na transakcijskem računu ostanejo minimalna sredstva. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da navedeni tožbeni ugovori za samo odločitev v zadevi niso relevantni, ker na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo odtegljaji na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi (in tudi ne stroški, ki jih ima prosilec z lastnim preživljanjem), saj ni podane pravne podlage, da bi se ti odtegljaji upoštevali.

9Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da prosilka subjektivnega pogoja, ki se nanaša na finančni položaj prosilke, ne izpolnjuje, zaradi česar ugotavljanje objektivnega pogoja, kot v tožbi zatrjuje tožeča stranka, ni potrebno, saj morata biti pogoja podana kumulativno. Glede na vse navedeno za odločitev v predmetni zadevi tudi ni relevantna odločitev organa za BPP v drugi zadevi.

10Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

11Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.