VSL Sodba II Cp 37/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo 11.029,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2017 naprej do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v skupnem znesku 1.866,74 EUR, in sicer 1.713,74 EUR na podlagi odločbe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem namesto tožeči stranki v korist proračuna Republike Slovenije, preostalih 153,00 EUR pa tožeči stranki, oboje v roku 30 dni in z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo (smiselno pa zoper njen ugodilni del) se pritožuje toženka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter naložitev stroškov pritožbenega postopka tožniku. Izpodbija ugotovitve sodišča, da je vzrok požara uhajanje plina iz plinske peči, da je takšno postopanje pri ogrevanju izjemno nevarno in v nasprotju z običajnimi normami obnašanja in dobrimi običaji, ter da zato predstavlja neskrbno ravnanje pokojnika. Povzema ugotovitve policije iz poročila Policijske uprave X, št. ... z dne 3. 1. 2014, da so bile največje termične poškodbe ugotovljene v notranjosti peči, kjer je iz plinske jeklenke v požaru gorel plin, in na zgornjem delu peči, kjer so bile vidne sledi ožganega tujega materiala. Ponavlja navedbe iz postopka na prvi stopnji, da iz izvida obdukcije z dne 9. 12. 2013 izhaja, da je imel pokojnik povečano in razširjeno srce (hipertrophia et deelatatio cordis totius) ter težave z visokim pritiskom, kar pomeni, da bi bila vzrok za požar lahko odpoved srca ali previsok pritisk (kar ni nujno povzročilo tudi njegove smrti). Meni, da so te težave lahko povzročile, da je pokojnik na peč vrgel oziroma približal nek tuj material (posteljnino, itd.), zaradi česar je prišlo do požara. Gre za splet okoliščin, ki jih je lahko povzročila višja sila, nad katero pokojnik ni imel oblasti, zato mu ni mogoče očitati malomarnosti. Ob dejstvu, da je bil pokojnik prostovoljni gasilec, je neutemeljeno sklepanje, da bi deloval malomarno. Toženka je v zvezi s tem predlagala pridobitev pokojnikovega zdravstvenega kartona in dokaz z izvedencem medicinske stroke, ki ju sodišče ni izvedlo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Odločitev sodišča je tako najmanj preuranjena. Sodišče nadalje ni upoštevalo, da je priča Š. A., ki je toženkin mož, odplačal račun priče K. v znesku 2.000,00 EUR. Slednji je zaslišan izpovedal, da mu je račun za odvoz materiala v navedenem znesku poravnal Š. A. s svojim delom na kmetiji. Sodišče se ni opredelilo do neizvedbe predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke, prav tako ni navedlo, zakaj ni upoštevalo plačila 2.000,00 EUR. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

3Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteval povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi tožnik od toženke kot zakonite dedinje po pokojniku uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi požara na objektu, do katerega je prišlo zaradi protipravnega (nedopustnega) ravnanja B. B., ki je zaradi posledic požara umrl.

6Dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika do višine podedovanega premoženja (142. člen ZD.¹ V pritožbenem postopku ni več sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka po pokojnem bratu dedovala zapuščino večje vrednosti od ugotovljene škode v tem postopku, za katero je sodišče ugotovilo odgovornost zapustnika in posledično njegovih dedičev.

7Pritožnica vztraja, da do požara in škode ni prišlo po krivdi zapustnika. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je do požara prišlo zaradi uhajanja plina iz plinske peči, na katero je pokojnik priklopil plinsko jeklenko, in jo uporabljal za ogrevanje. Pri ogledu kraja požara s strani policije je bilo ugotovljeno, da je bil ventil plinske jeklenke, ki je bil vidno staljen, odprt, ter da je bila odprta tudi druga plinska jeklenka. Navedene dejanske ugotovitve, ki imajo dokazno podlago v poročilu PU X z dne 3. 1. 2014 (priloga A6) oziroma v ugotovitvah Okrožnega državnega tožilstva v Krškem v zadevi opr. št. KTR/9/14, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v izpodbijani sodbi, pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Pritožnica z dokazno nepodprtimi in tudi sicer neobrazloženimi navedbami, v katerih se neopredeljeno sklicuje na posamezni del policijskih ugotovitev (da so bile največje termične poškodbe ugotovljene v notranjosti in na zgornjem delu peči), ne vzbuja dvoma o njihovi pravilnosti.

8Toženka v pritožbi ponavlja svoje domneve o vzroku požara, tj. domnevni kapi B. B., na katere ji je v 22. točki izpodbijane sodbe razumno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Čeprav je zavrnilo predlagani dokaz z izvedencem medicinske stroke, je vzrok njegove smrti pravilno ugotovilo. Da je bil vzrok smrti pokojnika zastrupitev z ogljikovim monoksidom, je ugotovljeno in potrjeno v obdukcijskem izvidu (priloga B7). S tem so tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ovržene toženkine domneve, da bi pokojnik lahko umrl zaradi kapi in da bi bila posledično lahko vzrok za požar višja sila. S hipotetičnimi navedbami toženka ne more izpodbiti v postopku ugotovljenega dejanskega stanja in na izvedenih dokazih temelječe dokazne ocene.

9Glede na ugotovljena (in s pritožbo neizpodbita) dejstva je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pokojniku pripisati malomarnost ravnanja, ki je privedlo do požara in nastanka škode, za katero (do višine podedovanega premoženja) odgovarja toženka.

10Pritožbeni očitek, da sodišče pri presoji višine škode ni upoštevalo plačila zneska 2.000,00 EUR, ki ga je odplačal mož toženke, prav tako ni utemeljen. Sodišče v okviru stroškov, ki jih je imel tožnik z odpravo škode (posledic požara), pravilno ni priznalo navedenega zneska, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je višino računa v znesku 2.000,00 EUR priči K. povrnil toženkin mož z delom, torej brezplačno (17. točka obrazložitve). Ta strošek torej tožniku ni nastal in ga od toženke ne more uveljavljati kot nastalo škodo, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno upoštevalo in jasno obrazložilo.

11Sodba vsebuje jasne, zadostne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je objektivno mogoče preizkusiti. Vse ostale predlagane dokaze, med njimi dokaz z izvedencem medicinske stroke, je sodišče pravilno zavrnilo kot nepotrebne. Podrobnejša obrazložitev ter opredelitev do vsakega zavrnjena dokaznega predloga ni bila potrebna.

12Sprejeta odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP²).

13Zaradi pritožbenega neuspeha toženka sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj k predmetni odločitvi ni pripomogel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).

¹ Zakon o dedovanju, ur. list SRS, št. 15/1976 sspremembami.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.