VDSS Sklep Psp 19/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da Socialno sodišče ni pristojno za odločanje v tem sporu (I. točka izreka) in da je za odločanje v tem postopku pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (II. točka izreka).

Po ugotovitvi, da je v teku izvršilni postopek, ker tožnica zahteva, da sodišče ugotovi nedopustnost izvršbe, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ne gre za socialni spor po prvem ali drugem odstavku 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), pač pa za spor v zvezi s postopkom izvršbe na nepremičnino. Za odločanje o tem pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

2Zoper sklep se pritožuje tožnica. Navaja, da je stanovanjsko izselitveno sodbo št. IV P 1941/2013 z dne 4. 12. 2013 izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani in da gre za izvršilni naslov za prisilno stanovanjsko izselitev tožnice na cesto. To je tudi kršitev mednarodnega prava človekovih pravic. Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s tem sodnim aktom dokazano kršilo tožničine ustavne človekove pravice ni več mogoče pričakovati, da bi isto sodišče lahko razsojalo nepristransko, pošteno in pravično. V nadaljevanju pritožba opisuje, kako je prišlo do lastništva stanovanja št. ..., na naslovu A. in kaj je pogoj za sklepanje zakonitih stanovanjskih najemnih pogodb ter, da najemodajalec protipravno pridobiva premoženjsko korist z oškodovanjem družbenega premoženja in goljufanjem tožnice s pobiranjem najemnin na podlagi nezakonite najemne pogodbe. Meni, da je pravica do stanovanja temeljna socialna pravica po ustavi in za kršitev le-te je pristojno specializirano socialno sodišče. Pri tem se sklicuje na 2. člen Ustave RS, ki določa, da je Slovenija socialna država.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 in naslednji), upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5Delovna in socialna sodišča so v skladu z 2. členom ZDSS-1 pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, socialna sodišča pa v socialnih sporih po določbah tega zakona. Stvarna pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih je določena v 7. členu ZDSS-1.

6Kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje predmetna zadeva ne spada med socialne spore, kakor je to določeno v 7. členu ZDSS-1. Gre za spor v zvezi s postopkom izvršbe na nepremičnino, za katerega je določena stvarna pristojnost Okrajnega sodišča (5. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednji).

7Pritožbene navedbe v smeri, da gre v predmetni zadevi za kršitev človekovih pravic in da je pravica do stanovanja temeljna socialna pravica upoštevajoč tudi 2. člen Ustave RS, da je Slovenija socialna država, ne pomeni, da bi bila na naveden način spremenjena stvarna pristojnost sodišča za odločanje v predmetni zadevi. Kot pravilno navede sodišče prve stopnje se spor nanaša na izvršilni postopek. Kateri spori so socialni spori in je za njih pristojno socialno sodišče pa izrecno določa ZDSS-1 v 7. členu. Socialno sodišče je pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon. V predmetni zadevi ZIZ ne določa, da bi bila podana stvarna pristojnost socialnega sodišča, nasprotno, podana je stvarna pristojnost Okrajnega sodišča.

8Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.