VSRS Sklep VIII DoR 118/2017-6

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 21. 1. 2016 in 15. 6. 2015 ter zahtevek, da se tožnici starostna pokojnina ponovno odmeri od 1. 8. 2005 dalje tako, da znaša 1.479,23 EUR mesečno ter se toženi stranki naloži, da tako odmerjeno starostno pokojnino z upoštevanjem vseh nadaljnjih uskladitev tožnici izplačuje od 1. 8. 2005 dalje, pri čemer je razliko med že izplačanimi zneski starostne pokojnine in pripadajočimi zneski za novo odmerjene starostne pokojnine dolžna izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožena stranka na podlagi tožničine zahteve za revizijo podatkov o plačah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup, sicer ugotovila višjo dejansko pokojninsko osnovo, kar pa ne more vplivati na višino odmerjene starostne pokojnine. Tožnici zaradi višje pokojninske osnove ne bi mogla biti odmerjena pokojnina v višjem znesku, saj je bila že v letu 2005 odmerjena od najvišje pokojninske osnove.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja:

„Ali sta nižji sodišči s tem, ko sta kot pravilen potrdili izračun tožene stranke, ki je pri odmeri tožničine pokojnine dvakrat upoštevala sorazmerni del (ulomek 425/448 oziroma faktor 0,948) in sicer najprej pri odmeri zneska pokojnine po dejanski pokojninski osnovi, nato pa še pri odmeri pokojnine od najvišje pokojninske osnove, pravilno uporabili materialno pravo.“

4Predlog ni dovoljen.

5V skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP-E, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. ZPP-E se je začel uporabljati 14. 9. 2017, postopek pred sodiščem prve stopnje pa se je končal 15. 6. 2017, torej pred začetkom uporabe ZPP-E. Zato se postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami).

6Uporaba prej veljavnega ZPP pomeni, da je glede dovoljenosti revizije v socialnih sporih treba upoštevati določbo 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki določa, da je revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva.

7V tej zadevi gre za socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni, da je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona. Tožnica je imela možnost, da revizijo vloži neposredno na podlagi določbe 4. točke 31. člena ZDSS-1, zato nima pravne podlage in tudi ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije. V skladu s tretjim odstavkom 367. člena ZPP Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo le v primeru, če ta ni dovoljena po samem zakonu.

8Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče, ob smiselni uporabi 377. in 374. člena ZPP predlog zavrglo kot nedovoljen.