VSM Sklep IV Kp 7998/2017

Pritožbi obsojenega J.M. se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje zoper obsojenega J.M. pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 27. 2. 2017 I K 7998/2017, ki je postala pravnomočna dne 28. 3. 2017, na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo in obsojenemu izreklo s pogojno obsodbo določeno kazen štiri mesece zapora. Po členu 507 v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZKP je sodišče prve stopnje obsojenemu naložilo plačilo stroškov postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil obsojeni zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi oziroma napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugo sodnico posameznico.

3Pritožba je utemeljena.

4Obsojeni v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ko sodišču prve stopnje očita, da neutemeljeno ni upoštevalo njegovega opravičila za preložitev naroka ter je narok opravilo brez njegovega zaslišanja. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, in sicer pravico do obrambe. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je sodišče prve stopnje glede na to, da je bil obsojeni pravilno vabljen na narok za preklic pogojne obsodbe dne 7. 11. 2017, njegovega opravičila z dne 6. 11. 2017 pa utemeljeno ni sprejelo, narok za preklic pogojne obsodbe pravilno opravilo v njegovi nenavzočnosti. Obsojeni namreč svoje prošnje za preložitev naroka z ničemer ni izkazal oziroma k tej prošnji ni priložil nobenih dokazil, ki bi utemeljevale oziroma opravičevale njegovo nenavzočnost. Zaradi tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je prošnja za preložitev naroka za preklic pogojne obsodbe neutemeljena in je zato narok dne 7. 11. 2017 pravilno opravilo v obsojenčevi nenavzočnosti. Takšno svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi ustrezno obrazložilo. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.

5Nadalje obsojeni uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ko navaja, da je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi napačno ugotovilo, da opravlja pridobitno dejavnost, da je lastnik dveh osebnih avtomobilov in da R.D. do sedaj ni vrnil ničesar. S takšnimi pritožbenimi navedbami, pa obsojeni v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato je v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP neutemeljena.

6Pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ko navaja, da sicer res poučuje klavir, vendar ne gre za pridobitno dejavnost, saj poučuje svojo hčerko, je nezaposlen, razen tega ni lastnik avtomobilov, kot to v sodbi navaja sodišče prve stopnje, razen tega pa je R.D.. Glede na takšne pritožbene navedbe, ki jih je pritožnik ustrezno podkrepil tudi z listinami oziroma dokazili, ki jih je priložil svoji pritožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo zmotno, oziroma so razlogi napadene sodbe preuranjeni dokler se ne razčisti dejansko stanje v navedeni smeri. Sodišče prve stopnje je namreč v napadeni sodbi pri tem, ko je ugotavljalo, ali je bil obsojeni objektivno zmožen poravnati s pogojno obsodbo naložen mu dodatni pogoj, zapisalo, da se obsojeni ukvarja s pridobitno dejavnostjo, in sicer poučuje klavir, ki mu prinaša zaslužek, kar pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zmotno, saj je obsojeni v pritožbi konkretno pojasnil, da gre za poučevanje hčerke, ki mu ne prinaša zaslužka, kar je tudi podkrepil z dokazili, razen tega ni samozaposlen, kot to navaja sodišče prve stopnje, saj je izbrisan iz Odvetniške zbornice Slovenije dne 18. 5. 2015, pritožbi pa je tudi priložil potrdilo Upravne enote Maribor, da ni lastnik nobenega motornega vozila, kar kaže na to, da so tudi zaključki sodišča prve stopnje o lastništvu vozil obsojenega zmotni. Pritožnik pa v pritožbi tudi izrecno navaja, da je oškodovancu poravnal vso škodo, in sicer glavnico v višini 1.013,26 EUR, kar je tudi izkazal z listinskimi dokazi spisa, in sicer dokazili o plačilu škode oškodovancu, kar je po oceni pritožbenega sodišča odločilno dejstvo v obravnavani zadevi in kar kaže na to, da je odločitev sodišča prve stopnje glede preklica pogojne obsodbe v obravnavani zadevi zmotna oziroma preuranjena. Tudi iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je obsojeni oškodovancu do sedaj povrnil vso škodo, ki mu je bila naložena s posebnim pogojem, zato okoliščina, da oškodovancu po pravnomočnosti sodbe ni vrnil ničesar, ni odločilna, saj je odločilnega pomena to, da je oškodovancu vso škodo poravnal.

7Zaradi navedenega je bilo pritrditi pritožbi obsojenega, saj sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje ni ugotovilo pravilno oziroma popolno. Tako so tudi po oceni pritožbenega sodišča razlogi napadene sodbe o objektivni možnosti plačila nastale škode, kot tudi o dejanskem plačilu škode oškodovancu zmotni. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsekakor upoštevati potrdila o plačilu škode oškodovancu, ki se nahajajo v spisu in ki jih je k pritožbi priložil obsojeni, skrbno pretehtati ostale pritožbene navedbe glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in o zadevi ponovno odločiti.

8Pritožnik se sicer zavzema za to, da bi v obravnavani zadevi odločal drug sodnik, ne da bi takšen predlog ustrezno obrazložil, pa tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi ugodilo predlogu obsojenega v tej smeri.