UPRS Sodba in sklep II U 94/2018-10

I. Tožbi se ugodi. Sklepi Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, št. 351-74/2016 z dne 19. 2. 2018 in št. 900-5/2018 z dne 5. 2. 2018 se odpravijo.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS zoper v uvodu navedene sklepe Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Sklepi so vezani na Javna razpisa Mestne občine Ptuj „Javno naročilo za izvedbo ureditve mestne tržnice“ in „Javno naročilo za storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvedbi projekta ureditev mestne tržnice“.

2S 1. točko sklepa je bilo odločeno, da se javno naročilo za izvedbo ureditve mestne tržnice, objavljeno 18. 1. 2018 (na portalu javnih naročil 19. 1. 2018) pri oblikovanju zahtevanih pogojev za izvajalca del razveljavi. Mestna občina Ptuj nemudoma pristopi k pripravi novega javnega naročila in ga objavi na portalu javnih naročil v roku 7 dni po izredni seji. Razpisne pogoje v razpisni dokumentaciji je potrebno pripraviti na način, da se omogoči predložitev ponudb širšemu krogu usposobljenih ponudnikov.

3V komisijo za pripravo razpisa za novo javno naročilo in sodelovanje pri pregledu prispelih ponudb ter izbor izvajalca se imenujejo tudi predstavniki svetniških skupin in sicer po eden iz vsake zainteresirane svetniške skupine. Mestna občina Ptuj v najkrajšem možnem času po elektronski pošti pozove vodje svetniških skupin, da predlagajo svoje predstavnike v komisijo za pripravo javnega naročila. Komisija se imenuje v roku 3 dni od zaključka poziva (2. točka). Za nadzor nad potekom izvedbe projekta ureditve mestne tržnice se ustanovi in imenuje programski svet za civilni nadzor nad izvedbo predmetnega projekta, v katerega se vključi predstavnike zainteresiranih svetniških skupin in najmanj tri člane zainteresirane javnosti. Komisiji je potrebno dati ustrezna pooblastila za uspešno izvajanje nadzora nad gradnjo (3. točka).

4V skladu z zahtevami, ki so jih podpisali lastniki in najemniki lokalov v območju urejanja tržnice, se zagotovi faznost izvedbe del na način, da bo nosilcem dejavnosti v tem delu starega mestnega jedra omogočeno nemoteno izvajanje dejavnosti. Kolikor bo zaradi izvedbe del dejavnost subjektov popolnoma onemogočena, se pristopi k iskanju rešitve, kako z obliko odškodnine nadomestiti izpad dohodka (4. točka). Javno naročilo za storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvedbi projekta ureditev mestne tržnice, objavljeno 18. 1. 2018, se zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb (5. točka). Ti sklepi začnejo veljati z dnem sprejema na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj (6. točka).

5Sklep s takšno vsebino je tožena stranka sprejela na 5. izredni seji dne 5. 2. 2018, na podlagi tožnikovega zadržanja izvajanja te odločitve pa je tožena stranka o tem ponovno odločala na 37. redni seji dne 19. 2. 2018 in sprejela enako odločitev.

6Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je mestnemu svetu pojasnil razloge za zadržanje izvajanja odločitev mestnega sveta in med njimi navedel, da je mestni svet z odločanjem o navedenem prekoračil svoja pooblastila ter odločal o zadevah, ki so v pristojnosti župana. Razen tega je razpis za ureditev mestne tržnice na Ptuju pripravljen na podlagi objektivnih meril, ki Mestni občini Ptuj omogočajo izvedbo investicije na zakonit, gospodaren in transparenten način, pogoji pa so sorazmerni z velikostjo in zahtevnostjo projekta. Prilagajanje razpisnih pogojev z namenom, da se bodo za posel lažje potegovali lokalni ponudniki (kar so predlagali mestni svetniki) je nedopustno. Tako nacionalna kot evropska zakonodaja strogo prepovedujeta kakršnokoli privilegiranje subjektov pri izvedbi javnih naročil. Razpisani pogoji so objektivni in sorazmerni z velikostjo projekta.

7V skladu s šesto alineo prvega odstavka 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj izbira sopogodbenike in sklepa pravne posle v imenu in za račun Mestne občine Ptuj župan. Glede na navedeno župan odloča o sklenitvi pogodbe na podlagi izjeme in-house ali o izvedbi postopka javnega naročanja ter o sklenitvi pogodbe na podlagi le-tega. Glede na ustaljeno prakso naročnika župan v postopkih javnega naročanja v občinski upravi imenuje komisijo, sestavljeno iz zaposlenih v občinski upravi, katere naloge so izvedba odpiranja ponudb, pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije ter pregled in ocenjevanje ponudb v skladu z objavljeno razpisno dokumentacijo in Zakonom o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN-3). Sprejem odločitve o izbiri je, ne glede na navedeno, izključno v pristojnosti župana. Imenovanje svetnikov v komisijo za izvedbo postopka javnega naročanja, ki je tako zadolžena predvsem za procesna dejanja v samem postopku javnega naročanja, ni običajna praksa.

8Razen tega tožeča stranka navaja, da je bil projekt ureditev mestne tržnice obravnavan in potrjen na mestnem svetu v preteklih letih in sprejet v proračun za leto 2018. Tako je mestni svet na 22. redni seji dne 24. 10. 2016 soglasno potrdil sklep o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta ureditve mestne tržnice, na 31. redni seji dne 17. 7. 2017 pa še sklep o potrditvi investicijskega programa ureditve mestne tržnice in sklep o potrditvi spremembe načrta razvojnega programa ureditve mestne tržnice. V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2018 je v posebnem delu na 19. strani vključena postavka - ureditev mestne tržnice v znesku 4.790.094,53 EUR. Proračun je mestni svet potrdil na seji dne 18. 12. 2017. Glede na to, da je bil projekt ureditev mestne tržnice potrjen na mestnem svetu in vključen v proračun za leto 2018, ima nadaljnje pristojnosti v zvezi z njim izključno župan. Župan namreč skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev mestnega sveta, torej za izvedbo projekta ureditev mestne tržnice. Prav tako je župan pristojen za izbiro sopogodbenika in sklenitev pravnih poslov v okviru sprejetega proračuna. Župan torej odloča o izvedbi postopka javnega naročanja in izbere najboljšega ponudnika, s katerim sklene pogodbo. S tem, ko je mestni svet sprejel izpodbijane sklepe, je prekoračil svoje pristojnosti. Mestni svet namreč nima pristojnosti določati pogojev javnega razpisa, nima pristojnosti razveljaviti obstoječi javni razpis in ne naročiti občini priprave novega javnega razpisa, prav tako ne izbirati najboljšega ponudnika in ne zavrniti vseh ponudb. Člani mestnega sveta nimajo pristojnosti biti imenovani v komisijo za pripravo razpisa, sodelovati pri pregledu ponudb in izboru izvajalca. Nadalje nimajo pristojnosti odločati, kako se izvajajo dela in ne odločati o odškodnini zaradi morebitnega izpada dohodkov subjektov, ki opravljajo dejavnost ob tržnici. Glede na to so sprejeti sklepi mestnega sveta nezakoniti in v nasprotju s 23. členom Statuta Mestne občine Ptuj ter tretjega odstavka 33. člena ZLS.

9Za preprečitev morebitnih nepravilnosti v postopku javnega naročanja so predvidena v tem postopku druga sredstva in ne odločanje mestnega sveta. V postopku javnega naročila za storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) pri izvedbi projekta ureditve mestne tržnice je bila dne 5. 3. 2018 že objavljena odločitev o oddaji naročila, zoper njo pa ni bila vložena revizija. V postopku javnega naročila za izvedbo ureditve mestne tržnice je bila vložena revizija, o kateri bo odločala državna revizijska komisija. Vsi zainteresirani subjekti, ki so menili, da so v postopkih javnega naročanja bile kršene nepravilnosti so imeli možnost vložiti revizijo. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijane sklepe v celoti odpravi. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

10Po vložitvi tožbe je tožeča stranka vložila še zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero predlaga, da sodišče odloži izvršitev 1., 2. in 5. točke izpodbijanih sklepov do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Zahtevo vlaga na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in navaja, da bi tožeči stranki z izvršitvijo teh sklepov nastala nepopravljiva škoda zaradi nemožnosti vzpostavitve sedanjega stanja v primeru ugoditve tožbi. V tem primeru bo tako tožba kot nadaljnji postopek brezpredmetna. Sedanjih javnih razpisov ne bo več mogoče obnoviti, saj bo potekal že nov javni razpis, na podlagi katerega bo izbran nov ponudnik. S tem bo izvotljena tožnikova pravica do sodnega varstva in pravnega sredstva. Izvršitev sklepa pod točko 1, torej razveljavitev javnega naročila in takojšna priprava novega, bi predstavljala ravnanje v nasprotju s 17. členom Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN), ki v primeru vložitve zahtevka za revizijo izrecno prepoveduje ustavitev postopka javnega naročanja in začetek novega postopka. Izvršitev sklepa pod točko 2 pa bi predstavljala ravnanje v nasprotju z zakonom in občinskim statutom. Izvršitev sklepa pod točko 5 pomeni zavrnitev vseh ponudb, kar je glede na to, da je odločitev o izbiri najboljšega ponudnika pravnomočna, nedopustno. Če bi župan tako ravnal, bi bilo to v nasprotju z zakonom in pravnomočno odločbo. S tem pa se pojavlja tudi vprašanje odškodninske in kazenske odgovornosti. Morebitna kazenska odgovornost pa predstavlja za občino nepopravljivo škodo, enako velja glede odškodninske odgovornosti. Glede na to varstvo javne koristi tožeči stranki preprečuje, da bi izvršila sklepe tožene stranke, saj bi bilo takšno izvrševanje nezakonito. Pri tem je tudi treba upoštevati, da gre za izvedbo projekta zelo visoke vrednosti.

11Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik toženi stranki na seji dne 19. 2. 2018 ni vročil kakršnegakoli formalnega sklepa o zadržanju odločitve mestnega sveta. Tožeča stranka je zgolj predlagala razširitev dnevnega reda s točko - predlog sklepov vezanih na javna razpisa mestne občine Ptuj „Javno naročilo za izvedbo ureditve mestne tržnice“ in „Javno naročilo za storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po ZGO-1 pri izvedbi projektov ureditev mestne tržnice“. Toženi stranki je bil na seji dne 19. 2. 2018 hkrati s predlogom sklepov predložen tudi odgovor ministrstva za javno upravo, tožena stranka pa je pristojno ministrstvo v skladu s šestim odstavkom 33. člena ZLS, to je Ministrstvo za okolje in prostor, obvestila šele z dopisom z dne 20. 3. 2018, torej en dan pred vložitvijo predmetne tožbe in več kot mesec dni po seji mestnega sveta dne z 5. 2. 2018. Tožena stranka meni, da iz tega razloga niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev predmetne tožbe, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrže.

12Razen tega tožena stranka pojasnjuje, da s sprejetimi sklepi ni z ničemer posegla v pristojnost župana za izbiro sopogodbenika in sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun občine. Ob sprejemu sklepov dne 5. 2 2018 in dne 19. 2. 2018 še noben izvajalec ni bil izbran in tudi pogodbe še niso mogle biti sklenjene. Tožena stranka s svojimi sklepi ne posega v pristojnost izbire sopogodbenikov, saj s temi ne nalaga županu, da izbere točno določen subjekt, ampak mu nalaga, da pri izbiri pogojev in meril omogoči oddajo ponudb večjemu številu ponudnikov. Tožena stranka meni, da ni prekoračila svojih pooblastil, ker po določbi 6. alinee drugega odstavka 29. člena ZLS občinski (mestni) svet nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je nosilec celotnega odločanja iz pristojnosti občine. Glede na določbe ZJN-3 (prvega odstavka 9. člena) so naročniki organi samoupravnih lokalnih skupnosti, torej tudi občinski oziroma mestni svet. Po mnenju tožene stranke ima občinski mestni svet pravico pregledovanja in spremljanja poteka dela poslovanja in prizadevanja za pravilno ravnanje v okviru nadzora dela župana. Ker je glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZJN-3 tudi tožena stranka lahko naročnik v postopku javnih naročil, so člani tega organa lahko tudi v strokovni komisiji. Dodaja, da je župan sklep o začetku postopka sprejel šele 22. 2. 2018 in s tem ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena ZJN-3. Tudi okoliščina, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravil odvetnik, je po mnenju tožene stranke v nasprotju s tretjim odstavkom 66. člena ZJN-3.

13Glede odločitve pod točko 3 tožena stranka navaja, da je bil predlog tožene stranke, da župan imenuje programski svet za civilni nadzor nad izvedbo projekta. Podoben programski svet je bil že imenovan za Spominski park. Zato tožena stranka meni, da je to mogoče tudi v obravnavanem primeru.

14Glede predlagane začasne odredbe pa tožena stranka navaja, da se argumenti tožeče stranke v zvezi z zadržanjem izvajanja nanašajo na okoliščine, ki so nastopile po sprejetju sklepov tožene stranke. Tožeča stranka namreč kljub sprejetim sklepom svoje aktivnosti nadaljuje, kot da sklepov tožene stranke ne bi bilo. Navedbe tožeče stranke o nepopravljivi škodi so povsem neutemeljene. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

15Tekom postopka je tožeča stranka sodišče obvestila, da je državna revizijska komisija s sklepom št. 018-53/2018-11 z dne 9. 4. 2018 zahtevek za revizijo javnega naročila za ureditev mestne tržnice zavrnila.

K 1. točki izreka:

16Tožba je utemeljena.

17V predmetni zadevi gre za upravni spor na podlagi 33. člena ZLS. Ta določa, da župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojne na ministrstvu na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

18V obravnavani zadevi je mestni svet na izredni seji dne 5. 2. 2018 sprejel zgoraj navedene sklepe. O njih je ponovno odločal v skladu s šestim odstavkom 33. člena ZLS na redni seji dne 19. 2. 2018, ko je sprejel enako odločitev. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik toženi stranki na seji dne 19. 2. 2018 ni vročil nobenega formalnega sklepa o zadržanju odločitve mestnega sveta z dne 5. 2. 2018, zaradi česar bi bilo po njenem mnenju treba tožbo zavreči. Sodišče temu ne pritrjuje.

19Kot izhaja iz predloženih listin in med strankama tudi ni sporno, je župan na toženo stranko dne 15. 2. 2018 in 19. 2. 2018 naslovil dopisa, v katerih sporoča, da sklepe mestnega sveta z dne 5. 2. 2018 zadržuje in pojasnjuje razloge za zadržanje. Z dopisom z dne 19. 2. 2018 je mestnemu svetu predlagal ponovno obravnavo teh sklepov. Tudi tožena stranka je to štela kot zadržanje njenih sklepov z dne 5. 2. 2018 in je o njih na svoji redni seji 19. 2. 2018 ponovno odločala.

20Šesti odstavek 33. člena ZLS formalne oblike županovega zadržanja sklepov občinskega sveta ne določa. Bistveno je, da je župan odločitev občinskega sveta zadrži in da občinski svet o njej ponovno odloči. Odločitev župana o zadržanju odločitve občinskega sveta nima narave upravnega akta in zoper njo ni pravnega sredstva. Pravno sredstvo je na voljo županu in sicer upravni spor, ki pa ga lahko župan sproži šele, če in ko občinski svet ponovno sprejeme enako odločitev.

21Stališču tožene stranke, da bi moral župan za dopustnost tožbe v upravnem sporu izdati formalni pisni sklep, ni mogoče pritrditi in to tudi iz dosedanje sodne prakse ne izhaja. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 719/2007 z dne 2. 12. 2009 sledi, da županov sklep o zadržanju odločitve občinskega sveta ni upravni akt. V obrazložitvi se sicer navaja, da župan o zadržanju izda pisni sklep, vendar pa po presoji sodišča to ne pomeni, da je to predpisana formalna oblika županovega zadržanja odločitev občinskega sveta, ki je pogoj za dopustnost tožbe. Pogoj namreč je, da po županovem zadržanju mestni oziroma občinski svet o svoji odločitvi ponovno in enako odloči, to pa je bilo v tej zadevi storjeno. Zadeva upravnega sodišča U 202/2004, na katero se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, pa se nanaša na vsebinsko drugačno zadevo razrešitve s funkcije podžupana.

22Tožena stranka kot nadaljnji razlog za zavrženje tožbe navaja, da je tožnik pristojno ministrstvo o predmetni zadevi obvestil šele dan pred vloženo tožbo v upravnem sporu. Sodišče ugotavlja, da je tožnik s tem sledil določbi šestega odstavka 33. člena ZLS, samo po sebi pa ta okoliščina na dopustnost tožbe v upravnem sporu ne vpliva in ne more biti razlog za zavrženje tožbe. Kot izhaja iz drugega stavka šestega odstavka 33. člena ZLS mora župan ob zadržanju odločitve mestnega sveta pristojno ministrstvo opozoriti na nezakonitost take odločitve. Po vsebini gre torej za obvestilo pristojnemu ministrstvu o takšni odločitvi in županovem stališču do nje, tega pa ni mogoče šteti kot predpostavko za dopustnost tožbe.

23Po obrazloženem so po presoji sodišča izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka 33. člena ZLS za vložitev tožbe v upravnem sporu, zato tožbe ni mogoče zavreči zaradi formalnih pomanjkljivosti, kot predlaga tožena stranka.

24Tožnik izpodbija sklepe tožene stranke s trditvijo, da posegajo v njegovo pristojnost. Razen tega dodaja, da je javni razpis za ureditev mestne tržnice na Ptuju pripravljen na zakonit, gospodaren in transparenten način, pogoji pa so sorazmerni z velikostjo in zahtevnostjo projekta.

25Razmerje med županom in občinskim svetom urejata ZLS in statut občine. Člen 33 ZLS določa, da župan predstavlja in zastopa občino (prvi odstavek). Ob tem, da predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta (tretji odstavek).

26Statut Mestne občine Ptuj naloge župana določa v 23. členu. Med njimi je, da skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev mestnega sveta ter izbira sopogodbenika in sklepa pravne posle v okviru sprejetega proračuna in o tem obvešča mestni svet.

27Glede na citirana določila zakona in statuta se sodišče strinja s tožečo stranko, da so postopki v zvezi z javnim naročilom za izvedbo preureditve mestne tržnice Ptuj v pristojnosti župana. Gre za projekt, za izvedbo katerega se je odločil mestni svet v preteklih letih in je v okviru proračuna za leto 2018, zato je njegova izvedba glede izbire sopogodbenika in sklenitve pravnega posla v pristojnosti župana, ki o tem mestni svet (le) obvesti (šesta alineja prvega odstavka 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj).

28Tudi teorija županu v okviru njegovih pristojnosti priznava suverenost oziroma samostojnost pri izvajanju njegove politike. „Župan je „gospodar“ občine, saj vsakodnevno s podpisi raznih pogodb, z javnimi razpisi, racionalnim in gospodarnim izvajanjem proračuna ter z doslednim upoštevanjem načela dobrega gospodarja, skrbi za premoženje občine (glej Brezovšek, Haček, Kukovič: Javna uprava, FDV, Ljubljana 2014, str. 270)“. „Župan je suveren in praktično nedotakljiv skozi vso mandatno dobo. Z občinsko upravo, ki jo vodi, lahko izvaja v občini zelo samostojno politiko, ne glede na politiko občinskega sveta (glej isto tam)“.

29Župan torej v okviru svojih pristojnosti vodi samostojno politiko in sprejema operativne odločitve za izvedbo nalog iz svoje pristojnosti.

30Kot izhaja iz utemeljitve v tem upravnem sporu izpodbijanih sklepov mestnega sveta in zapisnika o razpravi o teh sklepih, se mestni svet z objavljenim javnim naročilom ne strinja, ker meni, da ne omogoča prijave dovolj širokemu krogu potencialnih (predvsem lokalnih) izvajalcev. Gre torej za to, da glede pogojev objavljeno javno naročilo mestnemu svetu ni všeč, dne 5. 2. oziroma 19. 2. 2018 sprejeti sklepi pa so namenjeni temu, da se pripravi novo javno naročilo v skladu z željami večine v mestnem svetu, dosedanji postopki pa se brez izbire izvajalca ustavijo.

31Po prej obrazloženem (tč. 25-28 obrazložitve te sodbe) je (operativna) izvedba v občinskem svetu sprejetih odločitev, konkretno projekta ureditve mestne tržnice, v pristojnosti župana, zato se z izpodbijanimi sklepi posega v županove pristojnosti, kot so določene z ZLS in Statutom Mestne občine Ptuj. To pa pomeni, da so sklepi mestnega oziroma občinskega sveta v nasprotju z zakonom in statutom.

32Tožena stranka kot podlago za sprejem predmetnih sklepov navaja šesto alinejo drugega odstavka 29. člena ZLS in 6. točko drugega odstavka 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj, po katerih občinski oziroma mestni svet nadzoruje delo župana (pa tudi podžupana in občinske uprave) glede izvrševanja odločitev mestnega sveta. Glede tega je dodati, da občinski oziroma mestni svet sicer spremlja in nadzoruje, ali in kako župan izvršuje na občinskem svetu sprejete odločitve, to pa ne pomeni, da sme sprejemati odločitve, ki so v pristojnosti župana.

33Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje tudi na določbo tč. b) prvega odstavka 9. člena ZJN-3. Prvi odstavek 9. člena ZJN-3 določa naročnike po ZJN-3, torej tiste, ki so zavezani postopati po pravilih o postopkih javnega naročanja, ki jih določa ta zakon. Kot take našteva tudi organe samoupravnih lokalnih skupnosti, to pa ne pomeni, da ZJN-3 ureja vprašanje pristojnosti med organi lokalnih skupnosti. Glede tega je treba uporabiti določbe ZLS in Statuta Mestne občine Ptuj, kot je zgoraj obrazloženo.

34Na odločitev v zadevi tudi ostale s strani tožene stranke zatrjevane kršitve določb ZJN-3 ne vplivajo, saj je v postopkih javnega naročanja pravno varstvo zagotovljeno z ZPVPJN.

35K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da so izpodbijani sklepi sestavljeni iz šestih točk, ki se nanašajo na ustavitev postopkov javnega naročila, ki že tečejo, ter na pripravo novega javnega naročila. Očitno se na postopek novega javnega naročila, nanašajo tudi točke v zvezi z imenovanjem komisije za pripravo novega javnega naročila, sodelovanja pri pregledu prispelih ponudb in izbora izvajalca ter ustanovitvijo in imenovanjem programskega sveta za civilni nadzor nad izvedbo projekta, kateremu pooblastila še niso določena. Enako velja tudi glede organizacije izvedbe del, kolikor zadeva izvajanje dejavnosti za lastnike in najemnike lokalov v tem delu starega mestnega jedra. Glede na obrazloženo je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijane sklepe odpravilo v celoti, pri tem pa se, glede na to, da to ni predmet presoje v tem upravnem sporu, ne spušča v vprašanje možnosti eventualne ustanovitve posebnega delovnega telesa v smislu tretjega odstavka 16. člena Statuta Mestne občine Ptuj.

K II. točki izreka:

36Tožeča stranka je predlagala tudi izdajo začasne odredbe. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1 na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Glede na to, da je s to sodbo v zadevi pravnomočno odločeno, tožeča stranka za izdajo začasne odredbe ne izkazuje več pravnega interesa, zato se le-to zavrže.

K III. točki izreka:

37Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

38Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).