UPRS Sodba II U 496/2016-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ odobril pravni posel sklenjen med tam navedenimi prodajalci ter kupcema A.A. in B.B., katerega predmet je parc. št. 486/2 k.o. ..., za kupnino 141.044,00 EUR (2. točka izreka). Zavrnil pa je vlogo za odobritev pravnega posla za nakup gozdne parc. št. 486/2 k.o. ... s tam navedenimi prodajalci in C.C. kot kupcem (1. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da gre v obravnavanem primeru za ponovljen postopek na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-59/2016/3 z dne 22. 6. 2016, v katerem je drugostopni organ ugodil pritožbi A.A. in B.B. z utemeljitvijo, da imenovana v skladu s 47. členom Zakona o gozdovih (ZG) kot druga lastnika gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja, izpolnjujeta pogoje za uveljavljanje predkupne pravice, saj se zemljišče parc. št. 705 k.o. ..., ki je v zemljiški knjigi sicer vpisano samo kot lastništvo B.B., šteje za skupno premoženje obeh imenovanih. Pri tem se sklicuje na določbe 17. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in 47. člen ZG, ki določa prednostno pravico pri nakupu gozda drugače kot to določa ZKZ. Kadar gre za kupoprodajno pogodbo, kjer je predmet kupoprodaje gozd, mora upravni organ na podlagi drugega odstavka 17. člena ZKZ v povezavi z enajstim odstavkom 10. člena ZG pri postopku odobritve pravnega posla glede predkupnih upravičencev upoštevati določbe ZG, glede postopkov in rokov prodaje gozda ter samega načina uveljavljanja prednostne pravice pa upošteva določbe ZKZ. Tako je upravni organ v postopku odobritve pravnega posla ugotovil, da v primeru prometa s parcelo št. 486/2 k.o. ... ne gre za promet z zaščiteno kmetijo in da je parcela do celote v lasti sedmih solastnikov, od katerih vsak solastnik v skladu s 17.a členom ZKZ prodaja svoj celotni solastniški delež. Ugotavlja, da je promet potekal po postopku in na način določen z enajstim odstavkom 47. člena ZG v povezavi z določbami ZKZ. Iz ponudbe za prodajo gozda je razvidno, da je postopek potekal v skladu z zahtevami 20. člena ZKZ. Ponudba je bila objavljena na državnem portalu e-uprave in na oglasni deski Upravne enote Ruše od 9. 9. do 9. 10. 2015 ter posredovana pristojni občini in krajevnemu uradu za objavo. V zakonitem 30-dnevnem roku so pisno izjavo o sprejemu ponudbe na podlagi prvega odstavka 21. člena ZKZ posredovali tudi: A.A. in B.B. dne 6. 10. 2015 ter C.C. dne 6. 10. 2015. V nadaljevanju je organ ugotavljal, če je bil upoštevan prednostni vrstni red kupcev, in ugotovil, da sta A.A. in B.B. dne 24. 11. 2015 skupaj vložila vlogo za odobritev pravnega posla. V vlogi uveljavljata prednostno pravico nakupa gozda kot druga lastnika, katerih gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. V ta namen je upravni organ pridobil tudi strokovno informacijo Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Maribor o tem, koliko so posamezne gozdne parcele na podlagi katerih stranke v svojih vlogah utemeljujejo svojo predkupno pravico do nakupa gozda, oddaljene od gozda, ki se prodaja. Na podlagi posredovane informacije znaša razdalja parc. št. 754/46 k.o. ..., katere zemljiškoknjižna lastnica je C.C., od parc. št. 486/2 k.o. ... 1661 m, razdalja parc. št. 705 k.o. ..., katere zemljiškoknjižna lastnica je B.B., od parc. št. 486/2 pa 1234 m. Ugotavlja, da med predkupnimi upravičenci najmočnejšo pravico do gozda izkazujeta B.B. in A.A. in zato je odobril pravni posel med imenovanima kupcema in prodajalci ter zavrnil odobritev pravnega posla med prodajalci in C.C.

2Tožena stranka je v pritožbenem postopku odločitev upravnega organa prve stopnje potrdila. V obrazložitvi je odgovorila tudi na pritožbene navedbe, da v primeru, ko nepremičnino kupujeta zakonca in uveljavljata prednostno pravico kot lastnika nepremičnine, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja, zadostuje, da je zemljiškoknjižni lastnik najbližje nepremičnine vsaj en zakonec in da imata skupaj vedno prednostno pravico pri nakupu, ne glede na to, kdo je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja. Pri tem navaja, da ni pomembno, ali gre za skupno premoženje obeh zakoncev ali posebno premoženje enega od zakoncev. Sklicuje se tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča (odločba X Ips 737/2008). Zaključuje, da sta B.B. in A.A. kot kupca prodajane nepremičnine uveljavljala močnejšo predkupno pravico, saj sta izkazala lastništvo gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja. Kot neutemeljene je tožena stranka zavrnila pritožbene navedbe glede lastništva parc. št. 705 k.o. ... Poudarja, da sta imenovana v postopku nakupa kot tudi v postopku odobritve pravnega posla ves časa nastopala skupaj kot zakonska partnerja, nenazadnje pa sta skupaj tudi lastnika zaščitene kmetije, katere del je tudi gozd, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja.

3Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka. Ponavlja pritožbene ugovore glede prednostnega vrstnega reda po desetem odstavku 47. člena ZG in zatrjuje, da v konkretnem primeru nepremičnina parc. št. 705 k.o. ... ne predstavlja skupnega premoženja zakoncev in torej ne izpolnjuje obeh kumulativnih pogojev po 51. členu ZZZDR. Iz podatkov zemljiške knjige je bilo namreč ugotovljeno, da je bilo lastništvo te nepremičnine s strani zemljiškoknjižne lastnice pridobljeno na podlagi izročilne pogodbe in sporazuma odpovedi neizvedenemu dedovanju. Ker gre za klasično izročilno pogodbo, ki jo ureja 546. do 556. člen Obligacijskega zakonika, predstavlja navedeno izročilo darilo izročevalca D.D. do prevzemnice kot njegove hčerke B.B. ob istočasnem sporazumu dedičev, ki bi bili poklicani k dedovanju po izročevalcu. Ne gre prezreti tudi dejstvo, da sta zakonca A.A. in B.B. podala skupno ponudbo, v kateri pa ni določeno medsebojno razmerje glede deležev nakupa gozda. V ponovljenem postopku zato upravni organ prve stopnje ne bi smel upoštevati napačne pravne razlage upravnega organa druge stopnje in tožečo stranko šteti kot prednostno upravičenko, ki izpolnjuje pogoje po desetem odstavku 47. člena ZG. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni tako, da se odobri vloga za odobritev pravnega posla med prodajalci in tožečo stranko kot kupcem, zavrne pa vloga za odobritev pravnega posla, ki sta ga vložila A.A. in B.B. za nakup iste nepremičnine. Podredno predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi (pravilno odpravi) in vrne v ponovni postopek odločanja. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi odločb organa prve in druge stopnje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa zavrača očitke tožeče stranke, da sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 737/2008 z dne 24. 11. 2010 in konkretne zadeve ni mogoče primerjati med seboj. V obeh zadevah gre za nakup kmetijskih zemljišč ali gozdnega zemljišča, kjer je zakonodajalec za primer prodaje določil posebne pogoje, ki so urejeni s specialnim predpisom, to je ZKZ in ZG. Že sam ZG v enajstem odstavku 47. člena napotuje na uporabo določb ZKZ. Zato so navedbe tožeče stranke v delu, ki se nanašajo na zanikanje povezave med urejanjem prodaje kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč, neutemeljene. Nepravilno je tudi navajanje tožeče stranke, da je A.A. tretja oseba, saj je očitno iz sprejema ponudbe kot tudi iz vloge razvidno, da nastopa kot stranka v postopku skupaj z ženo B.B. Tožeča stranka namreč v celoti spregleda pomen zakonske skupnosti in skupnega premoženja zakoncev, kar pa zakonca A.A. in B.B. tudi sta in navedeno ni bilo nikoli sporno.

5Stranki z interesom v tem upravnem sporu A.A. in B.B. se pridružujeta navedbam tožene stranke in kot neutemeljen zavračata nosilni tožbeni razlog tožeče stranke, da nepremičnina, ki nesporno leži najbližje gozdu, ki se prodaja (parc. št. 705 k.o. ...), sodi le v posebno premoženje B.B. in ni skupno premoženje zakoncev in zato ne moreta skupaj uveljavljati prednostne pravice do nakupa. Res je, da je pogodba na podlagi katere B.B. postala lastnica gozdne parcele št. 705 k.o. ..., izročilna pogodba, vendar pa ne gre za klasično izročilno pogodbo in zlasti ne za neodplačen način pridobitve lastninske pravice. V konkretnem primeru je šlo za odplačno pogodbo, kar jasno izhaja iz pogodbe same, ki se nahaja v upravnem spisu. V 7. členu te pogodbe je namreč jasno zavedeno, da je prevzemnica prevzela določene obveznosti do izročevalca (ki jih je prevzela sicer že s predhodno pogodbo v zvezi z drugimi nepremičninami), ki so predmet tudi te pogodbe in prevzete obveznosti veljajo tudi za pogodbo katere predmet je gozd parc. št. 705 k.o. ... Znano je, da ni pomembno samo poimenovanje pogodbe, pač pa njena vsebina in v konkretnem primeru je šlo po vsebini za pogodbo o preužitku. To pa pomeni, da gre za odplačni pravni posel in torej nesporno za skupno premoženje zakoncev pridobljeno z delom med zakonsko zvezo, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji po 51. členu ZZZDR, tako, da premoženje že po samem zakonu šteje za skupno premoženje zakoncev, kar pomeni, da je že v tem delu izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje pravilna. Da spada pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev pa izhaja tudi iz stališča sodne prakse. Sicer pa stranki z interesom tudi izpostavljata, da je razprava o tem, ali je gozd parc. št. 705 k.o. ...skupno premoženje zakoncev ali ne, v konkretnem primeru povsem odveč, saj je v omenjeni zadevi odločilnega pomena dejstvo, da bo kupljen gozd, ki je predmet tega postopka že po samem zakonu spadal v skupno premoženje zakoncev. Način odločitve kakršno želi tožeča stranka bi zato pomenil neenako obravnavo bistveno enakih položajev, kar pa je protipravno in protiustavno ravnanje in bi takšna odločitev pomenila kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Izpostavlja tudi, da je predmetni gozd (parc. št. 705 k.o. ...) del zaščitene kmetije v skupni lasti zakoncev, kar nesporno izhaja iz v spis vloženih listin. Pri tem poudarja, da Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) določa, da je kmetijsko gozdarska enota lahko v lasti ene osebe ali v solasti ali skupni lasti zakonskega para, kar pa je konkretni primer in torej gre za enotno kmetijstvo gozdarsko enoto. Predlaga, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov stranke postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6E.E., kot ena izmed prodajalcev v obravnavani zadevi, v odgovoru na tožbo navaja, da so prodajalci sklenili kupoprodajno pogodbo z C.C. in tudi plačali vse stroške, sedaj pa ne vedo pri čem so. Sama s svojim posestvom meji na posestvo (gozd) C.C. in bi zato želela, da bi tudi to gozdno parcelo kupila C.C.

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa prve stopnje, ki jo je potrdila tudi tožena stranka, da se ob upoštevanju določb ZZZDR, ZG in ZKZ odobri pravni posel med tam navedenimi prodajalci in zakoncema A.A. in B.B. kot kupcema, ki uveljavljata močnejšo predkupno pravico na podlagi desetega odstavka 47. člena ZG kot lastnika zemljišča, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

9V zadevi ni sporno, da je bila ponudba za prodajo spornega gozdnega zemljišča (parc. št. 486/2 k.o. ...) javno objavljena od 9. 9. do 9. 10. 2015 in da so v zakonitem roku pisno izjavo o sprejemu ponudbe na podlagi prvega odstavka 21. člena ZKZ posredovali tako tožeča stranka kot tudi zakonca A.A. in B.B., in sicer dne 6. 10. 2015. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa izhaja tudi, da sta oba prejemnika ponudbe uveljavljala predkupno pravico pri nakupu gozda kot druga lastnika, katerih gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. Glede na to, da ZG v desetem odstavku 47. člena določa, da ima prednostno pravico pri nakupu gozda, drugače kot ZKZ, tisti drug lastnik katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja, je upravni organ prve stopnje (na podlagi informacije Zavoda za gozdove), pravilno ugotovil, da je parc. št. 705 k.o. ..., katere zemljiškoknjižna lastnica je B.B., najbližje gozdu, ki se prodaja (parc. št. 486/2 k.o. ...), saj je oddaljena 1234 m, medtem ko je parc. št. 754/46 k.o. ...(ki je v lasti tožeče stranke), oddaljena 1661 m. Dejstvo, ki izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in izpodbijane odločbe in je tudi pomembno za odločitev, je okoliščina, da sta zakonca A.A. in B.B. skupaj lastnika zaščitene kmetije, katerega del je tudi gozd (parc. št. 705 k.o. ...), ki je najbližje gozdu, ki se prodaja. Glede na določbe ZKZ v povezavi z določbami ZG in ZZZDR sta tako zakonca A.A. in B.B. utemeljeno podala skupno ponudbo za nakup gozdnega zemljišča in tudi skupaj izkazujeta prednostno pravico do nakupa po desetem odstavku 47. člena ZG in torej okoliščina, da je samo eden od zakoncev (B.B.) v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja, na izkazovanje njunih skupnih prednostnih upravičenj po 47. členu ZG nima vpliva. Na podlagi navedenega zato sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi, v skladu s katero je bil odobren pravni posel med prodajalci in zakoncema A.A. in B.B., ki sta izkazala močnejšo prednostno pravico v primerjavi s tožečo stranko in s tem postala solastnika kupljenega gozdnega zemljišča (ki zaradi dejstva, da je bil nakup izvršen v času trajanja zakonske zveze sodi v njuno skupno premoženje). Po povedanem tako sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da parc. št. 705 k.o. ... predstavlja posebno premoženje (le) enega od zakoncev in da bi bilo potrebno zakonca obravnavati kot dve ločeni stranki, vsakega s svojimi pogoji predkupnega upravičenca.

10Ob upoštevanju navedenega tako sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, upravna organa prve in druge stopnje pa sta svojo odločitev ustrezno utemeljila z razlogi, na katere se sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izrecno sklicuje.

11Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12Odločitev o zavrnitvi stroškov tožeči stranki temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

13Sodišče je zavrnilo tudi stroškovni zahtevek zakoncev A.A. in B.B. kot stranke z interesom in sicer na podlagi Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in stranskemu intervenientu povrniti stroške. Stranka z interesom je v obravnavani zadevi (objektivno gledano) uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da se tožba zavrne. Ker pa se po prvem odstavku 155. člena ZPP povrnejo stranki le "potrebni stroški", sodišče ugotavlja, da navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo, kjer je podrobneje pojasnila način pridobitve parc. št. 705 k.o. ... in povzela stališče tožene stranke v zvezi s položajem zakoncev v postopkih odobritve pravnega posla, niso bile take, da bi bile pomembne za razjasnitev zadeve oziroma bi vplivale na odločitev sodišča.