VDSS Sklep Psp 15/2018

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje opr. št. VI Ps 1625/2014 z dne 1. 12. 2016.

1Sodišče prve stopnje je z omenjenim sklepom sodni izvedenki za davke in finance A.A. za izvedensko mnenje z dne 20. 11. 2016 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške ter potne stroške v znesku 844,90 EUR ter 22 % DDV v znesku 185,88 EUR, skupno 1.030,78 EUR. Priznano nagrado ter nadomestilo za stroške ter potne stroške je dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca (I. in III. točka izreka).

2Zoper I. točko izreka sklepa je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti. V sklepu namreč niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče ni natančno pojasnilo, zakaj izvedenki pripada nagrada za pisno izdelavo izvida in mnenja v višini 414,00 EUR (zelo zahtevno izvedensko mnenje). Sklicevalo se je zgolj na dopis izvedenke z dne 25. 11. 2016, s katerim pa tožena stranka niti ne razpolaga, razen tega pa gre zgolj za subjektivno oceno izvedenke. Tožena stranka meni, da izvedensko mnenje ne odstopa od povprečja, tudi ne po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti. Sodišče bi izvedenki lahko kvečjemu priznalo nagrado v višini 276,00 EUR za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa v podobnih primerih. Izvedenka namreč v pretežnem delu povzema podatke, ki jih je pridobila na FURS Maribor. Izdelava pisnega izvedenskega mnenja ni terjala nadpovprečne angažiranosti sodne izvedenke (ni bilo potrebno opravljati posebnih preiskav oz. analiz, ni bil potreben posvet z drugimi strokovnjaki iste ali druge stroke ipd.). Podredno pa tožena stranka še navaja, da je že tekom postopka ves čas opozarjala na dejstvo, da postavitev izvedenca v tem socialnem sporu sploh ni potrebna, saj je bilo dejansko stanje že pred izdelavo izvedenskega mnenja (s katerim je bila zgolj potrjena pravilnost javne listine) dovolj razčiščeno in je bila zadeva že pred tem zrela za razsojo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se višina nagrade in nadomestila za stroške ustrezno zniža, in sicer na največ 690,20 EUR in posledično 22 % DDV na največ 151,84 EUR oziroma podredno, da sodišče izpodbijani del sklepa razveljavi in ga v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5Pravna podlaga za priznanje nagrade za opravljeno izvedensko delo je podana v 249. členu ZPP ter v določbah Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik)².

6Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. VI Ps 1625/2014 z dne 24. 10. 2016 za izdelavo izvedenskega mnenja v sporu iz pokojninskega zavarovanja, postavilo sodno izvedenko A.A., s področja ekonomije - davki. Sodna izvedenka je dne 20. 11. 2016 podala pisno izvedensko mnenje in k njemu priložila tudi stroškovnik za opravljeno delo. Za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja je priglasila 414,00 EUR nagrade.

7V zadevi je sporno, ali gre v primeru podanega pisnega izvedenskega mnenja za zelo zahtevno ali le za zahtevno mnenje. Pravilnik v 51. členu določa, da se za zahtevno mnenje prizna 276,00 EUR nagrade, za zelo zahtevno pa 414,00 EUR.

8Po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na kar v pritožbi opozarja tožena stranka. Obrazložitev vsebuje bistvene razloge in se jo tudi da preizkusiti. Bistveno pri tem je, da je sodišče prve stopnje od sodne izvedenke zahtevalo dodatno obrazložitev stroškovnika. Dne 28. 11. 2016 je sodišče prejelo njen dopis, kjer je dodatno utemeljila, zakaj meni, da gre za zelo zahtevno pisno mnenje. Izvedenka med drugim pojasnjuje, da je morala pregledati vse kartice davčnega organa in iz njih izluščiti sistem knjiženja, kar nikakor ni bilo enostavno. Vzpostaviti si je morala pomožno evidenco. Zaradi načina knjiženja v knjigovodstvu davčne uprave je iz njihove evidence nemogoče razčleniti, kako so se zapirale glavnice in kako obresti ter stroški. Tabele, ki so sestavni del mnenja so rezultat več tabel, ki jih je izdelala na osnovi podatkov. V mnenju vseh teh pomožnih tabel ni navajala, so pa bile potrebne za samo ugotovitev, kot tudi za izdelavo mnenja. Tudi po vpogledu v dokumentacijo v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za obsežno dokumentacijo in da je sodišče utemeljeno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Glede na sklicevanja na sodno prakso, pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre za različne primere in da je potrebno vsak primer posebej obravnavati.

9Glede pritožbenih navedb, da je tožena stranka že od vsega začetka nasprotovala postavitvi sodnega izvedenca, ker naj izvedensko mnenje niti ne bi bilo potrebno za razjasnitev sporne zadeve, pa pritožbeno sodišče poudarja, da omenjeno na vprašanje ali je izvedenina pravilno odmerjena, nima nobenega vpliva. Omenjene navedbe se nanašajo na dokazni postopek, kjer sodišče sprejema dokazne sklepe. Če pa je izvedensko delo opravljeno, pa je v takem primeru izvedenec tudi upravičen do izvedenine.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 88/10 s spremembami.