VSK Sklep II Kp 9687/2016

I. Pritožbi zagovornice osumljenega S. T. se ugodi, pritožbi zagovornice osumljenega F. K. pa se deloma ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi glede izreka pod točko I in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

II. Sicer se pritožba zagovornice osumljenega F. K., pritožba okrožne državne tožilke pa v celoti, zavrneta.

1Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom pod točko I zavrnilo zahtevo za izločitev zahteve za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici št. KT 17616/2016 z dne 28. 7. 2017. Pod točko II je odločilo, da se iz spisa izloči izjava osumljenega F. K. z dne 23. 5. 2017 in listine v prilogi A59 spisa; izjava osumljenega S. T. z dne 5. 2017; ter dopisi in vabila državnega tožilstva z dne 27. 2. 2017, 19. 5. 2017 in 16. 6. 2017, ter zapisnik z dne 24. 5. 2017, kar vse je na list. št. 3054-3059 spisa.

2Zoper sklep so pritožbe vložili zagovornica osumljenega F. K., zagovornica osumljenega S. T. in okrožna državna tožilka. Slednja pritožbo vlaga zaradi kršitve določb kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev.

3Zagovornica osumljenega F. K. pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se pod točko I iz spisa izloči zahteva za preiskavo, pod točko II pa tudi elektronska korespondenca z dne 27. 8. 2015 in 30. 8. 2015. Podrejeno predlaga, da se sklep sodišča razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev.

4Zagovornica osumljenega S. T. pritožbo vlaga zaradi kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitve ustavnih pravic. Predlaga, da se iz spisa izloči zahteva za preiskavo, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev.

5Pritožba zagovornice osumljenega S. T. je utemeljena, pritožba zagovornice osumljenega F. K. je deloma utemeljena, pritožba okrožne državne tožilke pa ni utemeljena.

6Po preučitvi kazenskega spisa in izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje najprej zaključuje, da so popolnoma neutemeljena pritožbena izvajanja državne tožilke, ko svoje nestrinjanje z izločitvijo listin, ki izhajajo iz postopka pogajanj za priznanje krivde, utemeljuje s prostovoljnostjo podaje listin in izjav s strani obrambe; pomanjkanjem vsebinske presoje izločenih dokazov v izpodbijanem sklepu; ter navedbo, da se s spornimi dokazi utemeljujejo očitki zoper druge osumljence, na katere se privilegij zoper samoobtožbo ne razteza. Tovrstno razlogovanje je zgrešeno in v nasprotju z jasno določbo petega odstavka 450.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), po kateri se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj brez sklenitve sporazuma. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo dokazov in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja. Ravnanje državnega tožilca, ki v nasprotju z določbo petega odstavka 450.a člena ZKP sodišče seznani z dejstvi in dokazi, katere je od obdolžene osebe pridobil v specifičnem ter v odnosu do sodišča in javnosti tajnem postopku pogajanj, lahko ogrozi najprej obdolženčev privilegij zoper samoobtožbo. V posledici slednjega pa se lahko v določenih primerih ogrozi tudi nepristranskost sodišča. Z neustreznim ravnanjem stranke se oteži ter po nepotrebnem zavleče izvedba kazenskega postopka. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje državne tožilke, da je bila obramba osumljenca tista, ki je sodišče seznanila s postopkom pogajanj, kontaminirala sodni spis in se odpovedala pravici, da se sodišče ne seznani s spornimi dokazi. Okoliščina, da državno tožilstvo ob predložitvi spornih dokazov sodišča ni seznanilo, da so bili pridobljeni v postopku pogajanj, ne more odpraviti njihove nedovoljenosti. Obramba je torej sodišče morala seznaniti s postopkom pogajanj, da je lahko utemeljila svojo zahtevo po izločitvi listin. Odločitev preiskovalnega sodnika pod točko II izpodbijanega sklepa je povsem pravilna in ustrezno obrazložena, pritožba državne tožilke pa neutemeljena.

7V delu, ki se nanaša na izločitev dveh elektronskih sporočil z dne 27. 8. 2015 in 30. 8. 2015, se za neutemeljeno izkaže tudi pritožba zagovornice osumljenega F. K.. Četudi naj bi osumljeni ti dve elektronski sporočili predložil v postopku pogajanj s tožilstvom in sta bili zato pravilno predmet ekskluzije po II. točki izpodbijanega sklepa (skupaj z drugimi listinami v prilogi A59 spisa), pa to ne pomeni, da je potrebno iz spisa izločiti tudi listini z istima elektronskima sporočiloma v prilogi A58 (list. št. 1969 in 1970). Ugotoviti je namreč potrebno, da sta policija in državno tožilstva ta dokaz pridobila pred pogajanji z osumljencem. Iz vsebine priloge št. 110 (list. št. 1762 - 1849) izhaja, da ga je policiji na podlagi njihovega zaprosila dne 20. 6. 2016 posredovala uslužbenka v Odvetniški pisarni Z. K.. Ker je bil torej dokaz z identično vsebino v skladu z doktrino neodvisnega vira pridobljen na zakonit in veljaven način, posledično ni potrebno izločiti izpisov elektronskih sporočil v prilogi A58 spisa.

8Pritožbi obeh zagovornic pa se izkažeta za utemeljeni v delu, ko opozarjata na nedopustnost tistega dela zahteve za preiskavo, ki povzema vsebino izločenih listin. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da je sodišče pri odločanju o zahtevi za preiskavo vezano predvsem na opis kaznivega dejanja v njenem tenorju, ter da zahteva ne predstavlja dokaza v kazenskem postopku. Pri zahtevi za preiskavo gre za vlogo ene od strank, ki je predmet odločanja s strani sodišča in kot takšna v celoti res ne more biti predmet ekskluzije, kakor izhaja iz predlogov obeh zagovornic. Vendar pa povzemanje in sklicevanje na vsebino izločenih dokazov v njeni obrazložitvi ni dopustno, saj lahko povzroči, da se sodišče seznani z vsebino izločenega dokaza. Čeprav torej pri zahtevi za preiskavo ne gre za dokaz, pa se s tovrstnim vnašanjem vsebine nedovoljenega dokaza v spis in seznanjanjem sodišča z njim povzroči, da izločitev nedovoljenih dokazov izgubi svoj učinek oziroma se na ta način zaobide tiste pravice obdolženca, katere so varovane z ekskluzijo. Če se sodnik, to je v primeru nadaljevanja postopka predvsem sodeči sodnik, seznani z vsebino dokaza, ki je bil sicer izločen, se izpostavlja nevarnosti, da bo spoznanje o tem vplivalo na njegovo odločitev. Dejstvo, da mora svojo odločitev obrazložiti, to nevarnost sicer zmanjšuje, ne more pa je povsem odpraviti¹. Da bi bila izključitev dokaza zares učinkovita in v skladu s svojim namenom, je potrebno že v fazi odločanja s strani preiskovalnega sodnika odpraviti vpliv izločenega dokaza na nadaljnje odločanje sodišča. Potrebna je dejanska in celovita izločitev vsebine dokaza, torej tudi iz obrazložitve listin, ki niso dokaz v postopku. Šele na ta način se odpravijo okoliščine, ki bi lahko v nadaljevanju postopka vzbudile dvom v nepristranskost sodišča.

9Odločitev v I. točki izpodbijanega sklepa je torej v nasprotju z ureditvijo petega odstavka 450.a člena v zvezi z drugim odstavkom 83. člena ZKP. Gre za kršitev, ki je vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 371. člena ZKP). Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP). Preiskovalni sodnik bo moral ob odločanju pregledati spisovno gradivo in iz njega izločiti tiste dele, kjer se navaja vsebina izločenih dokazov. Pri tem bo potrebno upoštevati, da se je njihova vsebina povzemala tudi v določenih drugih vlogah strank in ne samo v obrazložitvi zahteve za preiskavo.

¹ Na to je opozorilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-92/96 z dne 21. 3. 2002.