VSM Sodba I Cp 236/2018

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba

- v točki I izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:

"1. Ugotovi se, da je tožeča stranka zemljiškoknjižna lastnica do 1/2 nepremičnin: parc. št. 863/1 k.o. 554-S.V., parc. št. 863/2 k.o. 554-S.V., parc. št. 864/1 k.o. 554-S.V., parc. št. 864/2 k.o. 554-S.V., parc. št. *94/2 k.o. 554-S.V., parc. št. 865/3 k.o. 554-S.V., parc. št. 473/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 474/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 477/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 459/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. 460/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. 461/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. 462/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 463/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 464/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 467/3 k.o. 553-Z.V., parc. št. 567/6 k.o. 553-Z.V., parc. št. 567/7 k.o. 553-Z.V., parc. št. 466/3 k.o. 553-Z.V., parc. št. 743/3 k.o. 553-Z.V., parc. št. 745/10 k.o. 553-Z.V., parc. št. 813/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. 814/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 515/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 516/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 628/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. 628/4 k.o. 553-Z.V., parc. št. 629/3 k.o. 553-Z.V., parc. št. 810/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. 810/5 k.o. 553-Z.V., parc. št. 692/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 628/3 k.o. 553-Z.V. parc. št. 450/1 k.o. 553-Z.V., parc. št. 500/4 k.o. 553-Z.V. parc. št. 502/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 503/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 517/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 518/1 k.o. 553-Z.V., parc. št. 519/1 k.o. 553-Z.V. parc. št. 563/1 k.o. 553-Z.V., parc. št. 563/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. 564/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 565/2 k.o. 553-Z.V., parc. št. *55/0 k.o. 553-Z.V.

2. Ugotovi se, da je tožeča stranka zemljiškoknjižna lastnica do 1/4 nepremičnin: parc. št. *53/0 k.o. 553-Z.V., parc. št. 457/1 k.o. 553-Z.V., parc. št. 567/4 k.o. 553-Z.V., parc. št. 568/4 k.o. 553-Z.V., parc. št. 621/1 k.o. 553-Z.V., parc. št. 625/1 k.o. 553-Z.V., parc. št. 625/2 k.o. 553-Z.V. parc. št. 625/3 k.o. 553-Z.V..

3. Ugotovi se, da je tožeča stranka zemljiškoknjižna lastnica do celote nepremičnin: parc. št. 518/4 k.o. 553-Z.V.in parc. št. 565/1 k.o. 553-Z.V.."

- v točki III izreka spremeni tako, da sedaj glasi: "Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh po prejemu te sodbe plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 4.125,85 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh po prejemu te sodbe plačati toženi stranki pritožbene stroške v znesku 1.066,06 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, kot so podrobneje navedene v izreku izpodbijane sodbe (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za preklic darilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama v notarskem zapisu SV 85/09 z dne 11. 2. 2009, za ugotovitev, da nepremičnine ne spadajo v stečajno maso toženke, in za preklic darilnih pogodb, sklenjenih v notarski zapisih SV 361/09 z dne 10. 6. 2009, SV 704/2010 z dne 18. 12. 2010 ter dodatka k darilni pogodbi SV 373/2011 z dne 27. 6. 2011 (točka II izreka). Tožniku je naložilo, da toženi stranki (v nadaljevanju toženka) v 15 dneh povrne pravdne stroške v znesku 3.614,60 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe (točki I in III izreka) se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Navaja, da je v izpodbijani sodbi nasprotje o tem, od katerega trenutka se štejejo darilne pogodbe za preklicane. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik s preklicem na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile predmet daril. Tožnik je imel le obligacijski zahtevek za vračilo darila. Iz izpodbijane sodbe tudi ne izhaja, zakaj je sodišče štelo, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na izviren način. Nagib za sklenitev darilnih pogodb je bil v skrbi za otroka, zato je bila v zemljiški knjigi tudi vpisana prepoved odtujitve in obremenitve pri darovanih nepremičninah. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj toženkini izpovedbi v tem delu ni sledilo. Tožnik ima še vedno nekaj nepremičnin, na mesec zasluži približno 1.200,00 EUR, do delodajalca ima zapadle terjatve, ima pa tudi drugo premoženje. Prav tako ni pravilna ugotovljena vrednost nepremičnin, saj ji je toženka v postopku na prvi stopnji nasprotovala. Sicer pa bi sodišče moralo ugotavljati vrednost nepremičnin v času prenehanja veljavnosti darilnih pogodb oziroma v času razveze zakonske zveze med pravdnima strankama, ko je imel tožnik v lasti družbo Interles v ocenjeni vrednosti 4.800.000,00 EUR ter je bil poslanec. Tožnik v stečajnem postopku ni prijavil izločitvene pravice glede nepremičnine ID znak x, temveč je prijavil izločitveno pravico le glede nepremičnine x, ki ni v lasti toženke, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse z ustrezno stroškovno posledico.

3Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravdni stranki sta bivša zakonca. Tožnik je toženki v času trajanja zakonske zveze podaril nepremičnine, ki so navedene v točki I izreka izpodbijane sodbe. Stranki sta se razvezali dne 19. 6. 2012. Toženka je od 16. 11. 2015 naprej v postopku osebnega stečaja, v katerem je tožnik prijavil izločitveno pravico¹ glede spornih nepremičnin, ki je bila prerekana, zato v tem postopku zahteva ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah.

6Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v delu glede parc. št. 473 k.o. 553-Z.V. zavreči. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 5299/2015 z dne 21. 4. 2016 o preizkusu terjatev ter izločitvenih in ločitvenih pravic (A 2) in končnega seznama preizkušenih terjatev (A 3) namreč izhaja, da je bila izločitvena pravica glede nepremičnine parc. št. 473 k.o. 553-Z.V. v stečajnem postopku priglašena in prerekana. Po drugem odstavku 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je ugotovitvena tožba med drugim dovoljena, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Poseben predpis, ki predpisuje pogoje za ugotovitveno tožbo je ZFPPIPP², zato je tožba tudi v tem delu dopustna.

7Trditvena podlaga tožnika v tem postopku temelji zgolj na dejstvu, da je odpadla podlaga (kavza) darilnih pogodb zaradi razveze zakonske zveze med pravdnima strankama, zaradi česar je tožnik preklical darila.

8V primeru razveze zakonske zveze se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo (drugi odstavek 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). 84. člen ZZZDR kot lex specialis vzpostavlja poseben kondikcijski zahtevek, na katerega se lahko sklicuje razvezani zakonec, saj je odpadla pravna podlaga daritve.³ Pravna podlaga darilne pogodbe je namreč v neodplačni naklonitvi premoženja v korist obdarjenca. Nagib je v tem primeru del pravne podlage. Ko je odpadel (prišlo je do razveze zakonske zveze) ima darovalec pravico zahtevati nazaj, kar je prejel. Kadar je pogodba prenehala veljati, ker ni več podlage zanjo, je mogoče zahtevati le vrnitev darila. Naknadno odpadla podlaga darilne pogodbe povzroči prenehanje pogodbe, vendar ne sama po sebi in ne v vsakem primeru. Do tega pride samo, če darovalec svoje upravičenje uresniči, sicer pa ne. Izkustveno in splošno znano je, da mnogi zakonci kljub razvezi zakonske zveze od njegovega razvezanega partnerja ne terjajo vrnitve darila. Te pogodbe obstajajo še naprej in tudi pravno učinkujejo.

9Iz povedanega pa izhaja, da zakonec ob razvezi ne postane na podlagi zakona ponovno lastnik stvari, ki jo je tekom zakonske zveze podaril, temveč ima do drugega zakonca le terjatev⁴ (obligacijski zahtevek) za vračilo darila. To svojo terjatev pa lahko razvezani zakonec v pravdnem postopku uveljavlja le z ustrezno dajatveno tožbo in ne z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice, tudi če je darilno pogodbo že izvensodno preklical. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da mora v primeru, če je predmet darila nepremičnina, darovalec od obdarjenca zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine za povratni vpis njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo.⁵

10Tožnik je postavil ugotovitveni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice. Ker pa tožnik z razvezo zakonske zveze in z izvensodnim preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah na izviren način, temveč le terjatev za vračilo daril, tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah ni utemeljen. Zahtevku za ugotovitev lastninske pravice je mogoče ugoditi le, kadar so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon zahteva za pridobitev lastninske pravice (npr. v primeru originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali nastankom skupnega premoženja v zakonski zvezi). Trditvene podlage za takšen način pridobitve lastninske pravice pa tožnik ni podal, zato tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče ugoditi.

11Sodišče druge stopnje še dodaja, da je toženka že v postopku na prvi stopnji opozorila, da tožba ni sklepčna. V pripravljalni vlogi z dne 14. 8. 2017 je navedla, da je tožnik s preklicem darilne pogodbe pridobil le obligacijski zahtevek oziroma terjatev za vračilo darila in da nepremičnine z razvezo niso samodejno prešle nazaj v last tožnika. Izrecno je navedla, da tožnik (še) ni postal lastnik spornih nepremičnin (ne na izviren in ne na izveden način). Tožnik tega stališča ni sprejel in je vztrajal, da je z razvezo darilna pogodba prenehala po samem zakonu in da je na dan razveze pridobil lastninsko pravico na nepremičninah. Materialno procesno vodstvo sodišča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka torej v tem postopku ni bilo potrebno in bi bilo odveč⁶, saj je toženka že v postopku na prvi stopnji pravilno in obrazloženo opozorila, da tožnik z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice glede na tožbene trditve ne more uspeti, kar je tudi narekovalo spremembo izpodbijane sodbe v pritožbenem postopku.

12Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v točki I izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah (ki so natančneje opredeljene v izreku) zavrnilo (358. člen ZPP).

13Glede na spremenjeno odločitev o glavni stvari je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o pravdnih stroških, vsebovano v točki III izreka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženka je v postopku v celoti uspela, zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP), ki jih je sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Njeni stroški obsegajo: 1.500 točk za odgovor na tožbo, 1.500 točk za prvo pripravljalno vlogo, 1.125 točk za drugo pripravljalno vlogo, 750 točk za tretjo pripravljalno vlogo, 50 točk za pripravljalno vlogo z dne 17. 10. 2017, saj ne gre za obrazloženo vlogo (vse po tar. št. 19 OT), trikrat po 20 točk za dopise z dne 28. 9. 2016, 20. 2. 2017 in 17. 8. 2017, saj gre za kratke dopise oziroma obvestila (4. točka tar. št. 39 OT), 1.500 točk za prvi narok, 750 točk za narok dne 22. 11. 2017 (vse po tar. št. 20 OT), 50 točk za končno poročilo stranki (tar. št. 39 OT), 82,85 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 7.367,85 točk, ob upoštevanju vrednosti točke na dan odločanja (0,459 EUR) 3.381,84 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 4.125,85 EUR.

14Le izjemoma je mogoče šteti tudi potne stroške pooblaščenca s sedežem izven območja sodišča za potrebne, če to v konkretnem primeru opravičuje narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem in druge okoliščine. Vendar so te okoliščine trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. V predmetni zadevi pa toženka v predlogu za povrnitev pravdnih stroškov niti ni skušala utemeljiti, zakaj gre v tem delu za potrebne stroške postopka. Sicer pa ima toženka prebivališče na območju sodišča, postopek osebnega stečaja se prav tako vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru, zato do povrnitve potnih stroškov in nagrade za čas odsotnosti iz pisarne v času potovanja za odvetnika iz Ljubljane ni upravičena. Toženka tudi ni upravičena do nagrade za poravnalni narok, saj je temu sledil prvi narok za glavno obravnavo (2. točka tar. št. 20 OT).⁷

15Toženka je glede na uspeh s pritožbo upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), ki obsegajo 1.875,00 točk za pritožbo in 28,75 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 1.903,75 točk oziroma 873,82 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 1.066,06 EUR.

¹ Izločitvena pravica je v prvem odstavku 22. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) med drugim opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini.
² V skladu s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice.
³ Možina D., So diamanti res večni? Darilna pogodba, družinska razmerja in spremenjene okoliščine, Podjetje in delo - 2014, številka 5.
⁴ V posledici začetka stečajnega postopka se vse nedenarne terjatve upnikov spremenijo v denarne (prvi odstavek 253. člena ZFPPIPP), vendar pa navedeno za odločitev v tej zadevi ni bistveno, saj tožnik ni postavil ustreznega zahtevka za uveljavitev takšne terjatve.
⁵ VSL sodba II Cp 3357/2012 z dne 25. 9. 2013.
⁶ Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Sodba III Ips 35/2012 z dne 15. 4. 2012.
⁷ Tako tudi VSL Sklep I Cp 1250/2017 z dne 8. 11. 2017.