VSRS Sodba III Ips 78/2016

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v višini 2.691,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi, na podlagi katerega je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 180.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka.

2Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 52/2016 z dne 20. 5. 2016 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali omejitev zastopanja direktorja javnega zavoda, določena v podzakonskem aktu in objavljena v Uradnem listu, vpliva na veljavnost pogodbe, pri sklenitvi katere je direktor prekoračil svoja pooblastila.

4Na podlagi navedenega sklepa tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

5Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6Revizija ni utemeljena.

7Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E.

8Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Tožeča stranka kot promotor je pri toženi stranki 18. 3. 2010 oddala vlogo za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za sodelovanje pri projektu celovita okoljska in energetska rešitev v Kobilarni Lipica. Tožena stranka kot javni partner je nato začela predhodni postopek v smislu 31. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.¹

- Pravdni stranki sta 22. 6. 2010 sklenili Pogodbo o odkupu vloge zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju Pogodba). Odkupna vrednost je znašala 150.000,00 EUR brez DDV. 30. 6. 2011 sta pravdni stranki sklenili še aneks št. 1 k Pogodbi (v nadaljevanju Aneks).

- Pogodbo in Aneks je podpisal takratni zakoniti zastopnik tožene stranke A. A.

- Omejitev zastopanja zakonitega zastopnika tožene stranke v sodnem registru ni bila vpisana.

9Tožeča stranka vtožuje plačilo računa po Pogodbi in Aneksu. Med strankama je bilo (med drugim) sporno, ali sta Pogodba in Aneks nična, ker zakoniti zastopnik tožene stranke ni imel pooblastila za njuno sklenitev. Ugovor ničnosti v tej smeri je tožena stranka podala v pritožbenem postopku. Svoje stališče je utemeljevala na podzakonskem predpisu: Sklepu o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarne Lipica (v nadaljevanju Sklep). Sodišče druge stopnje je presodilo, da Pogodba in Aneks iz navedenega razloga nista nična, saj je bilo pooblastilo zakonitega zastopnika po zakonu neomejeno. Pojasnilo je, da statutarne in druge omejitve proti tretjim osebam nimajo učinka. Poleg navedenega pa je te pritožbene navedbe tožene stranke zavrnilo tudi kot nedovoljene pritožbene novote.

10V reviziji tožena stranka ponavlja svoje trditve, da zakoniti zastopnik tožene stranke ni imel pooblastila za sklenitev Pogodbe in Aneksa. S temi trditvami v reviziji ne more uspeti.

11Tožena stranka je javni zavod (prvi odstavek 11. člena Zakona o Kobilarni Lipica, Uradni list št. 29/1996, veljavnega v času sklepanja Pogodbe; v nadaljevanju ZKL). Zanjo tako veljajo določbe Zakona o Zavodih (v nadaljevanju ZZ) ter tudi specialne določbe ZKL. Na podlagi slednjega je bil 5. 1. 2008 sprejet Sklep o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica. Gre za podzakonski predpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu.

12ZZ določa, da direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda (drugi odstavek 31. člena ZZ). Organi Kobilarne Lipica so: svet, direktor, strokovni svet in strokovni vodja (šesti odstavek 11. člena ZKL). Po prvem odstavku 11. člena Sklepa direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Zavod zastopa in predstavlja neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta, razen pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda, in pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju (prvi odstavek 15. člena Sklepa). S soglasjem sveta sme direktor sklepati posle, ki niso določeni s finančnim načrtom, do zneska, ki je določen v finančnem načrtu (drugi odstavek 15. člena Sklepa).

13Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da omejitev zastopanja, ki je določena s statutom, nasproti tretjim učinkuje le, če je vpisana v sodni register.² V obravnavanem primeru je bila omejitev zastopanja določena s podzakonskim predpisom. Revidentka trdi, da določitev omejitve zastopanja s podzakonskim predpisom, ki se objavi v Uradnem listu, nasproti tretjim učinkuje ne glede na to, ali je takšna omejitev vpisana tudi v sodni register.

14Sklep, ki direktorjeva pooblastila omejuje v 15. členu, je bil objavljen v Uradnem listu. Omejitev zastopanja, določena s Sklepom, ni bila vpisana v sodni register. Odgovoriti je treba torej na vprašanje, ali je objava podzakonskega predpisa v Uradnem listu takšne narave, da vpis v sodni register ni potreben za neposredno učinkovanje omejitev zastopanja v razmerju do tretjih oseb.

15Objava v Uradnem listu ima publicitetni učinek. Omogoča, da se lahko vsaka zainteresirana oseba seznani s predpisom. Vpis v sodni register je prav tako namenjen publiciteti. Z vpisom v sodni register se tretje osebe lahko seznanijo s podatki, ki se vanj vpišejo (2. člen Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg). V skladu s 7. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa, vpišejo tudi meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam. Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena ZSReg, če ta ne določa drugače (prvi odstavek 8. člena ZSReg). Drugi odstavek 57. člena ZZ določa, da se v sodni register vpišejo podatki, ki so pomembni za pravni promet, med drugim tudi pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu, imena oseb, ki so pooblaščene za zastopanje, in obseg njihovih pooblastil.

16Iz povzetih določb izhaja obveznost vpisa naziva oziroma imena zastopnika ter obseg njegovih pooblastil v sodni register. Ti vpisi pa imajo nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa dalje (drugi odstavek 58. člena ZZ in prvi odstavek 8. člena ZSReg). Vpis omejitve zastopanja v sodni register je torej odločilnega pomena za učinkovanje omejitve v razmerju do tretjih oseb. Kljub objavi Sklepa v Uradnem listu zato ni mogoče šteti, da ima omejitev zastopanja neposredni učinek nasproti tretjim osebam že z objavo, ne da bi bila tudi vpisana v sodni register. Nasproti dobrovernim tretjim osebam je omejitev zastopanja, ki v sodni register ni vpisana, brez pravnega učnika. Neživljenjsko je tudi pričakovati, da bi sopogodbenik tožene stranke pred podpisom sporne pogodbe obstoj morebitne omejitve zastopanja preveril z vpogledom v podzakonske akte, ki zavezujejo toženo stranko. Od sopogodbenikov se lahko upravičeno pričakuje, da bodo morebitne omejitve zastopanja preverili z vpogledom v sodni register, preverjanja obstoja omejitev z iskanjem med številnimi podzakonskimi predpisi pa jim ni mogoče naložiti.

17Odgovor na dopuščeno vprašanje je negativen.

18Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

19Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Tožeči stranki je dolžna povrniti stroške odgovora na revizijo. Za sestavo odgovora na revizijo ji je Vrhovno sodišče priznalo 2.186,00 EUR, skupaj z 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve ter 22 % DDV v višini 485,32 EUR, skupaj torej 2.691,32 EUR. Pri odločanju o stroških je Vrhovno sodišče uporabilo Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list št. 67/2008, 35/2009).

¹ Javni partner začne pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali zaključku postopka. Namen predhodnega postopka je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja javno-zasebnega partnerstva, in da se opredelijo temeljni elementi javno-zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitve in/ali akta o javno-zasebnem partnerstvu.
² Glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 53/2015 z dne 24. 9. 2015.