UPRS Sodba II U 272/2016-7

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo št. DT 4292-31712/2013-9 (09-4101-00) z dne 30. 1. 2014, ki je bila izdana v zvezi s tožnikovo vlogo za obročno plačilo davčnega dolga. V obrazložitvi navaja, da je bila odločba z dne 30. 1. 2014 tožniku vročena dne 15. 2. 2014, tožnik pa je pritožbo vložil šele dne 9. 4. 2016, zato jo je prvostopni organ na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavrgel.

2Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno. Odločitev prvostopnega organa je v skladu s podatki spisa, iz katerih izhaja, da je bila odločba, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za obročno plačilo davčnega dolga, tožniku vročena v skladu z določbo 85. člena ZDavP-2. V konkretnem primeru je bila odločba odposlana dne 31. 1. 2014 ter je postala pravnomočna dne 4. 3. 2014. Ker je tožnik pritožbo vložil šele 9. 4. 2016, jo je vložil prepozno.

3Tožnik v tožbi ugovarja kršitev Ustave RS (14., 22., 23., 24., 27, 38. in 155. člena) ter se sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Postopek davčnega organa je protizakonit, protiustaven in protipraven. V zadevi ni bilo upoštevano, da ni bila izdana nobena pravnomočna sodba, v kateri bi bil tožnik obsojen kot dolžnik, kar je groba kršitev 27. člena Ustave RS in 6. člena Konvencije. Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih zoper njega odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Prav tako se mora sodba izreči javno. Postopek pred FURS pa je tekel v popolnem nasprotju s pravnim redom EU in navedenimi načeli, v postopku ni bilo upoštevano, da je državljan prava nevešča oseba ter da mu to ne sme škoditi, kar pa je bilo v obravnavanem postopku zlorabljeno, zaradi česar mu je nastala materialna in nematerialna škoda. Predlaga, da sodišče postopek v celoti razveljavi in ustavi, saj ni bil izveden v skladu s konvencijo, ustavo in zakoni.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5Tožba ni utemeljena.

6Predmet tega postopka je procesna odločitev davčnega organa o zavrženju tožnikove pritožbe kot prepozne v zvezi z njegovo pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi vloge za obročno plačilo davčnega dolga.

7Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila odločba št. DT 4292-31712/2013-9 (09-4101-00) z dne 31. 1. 2014 o zavrnitvi zahteve za obročno plačilo davčnega dolga tožniku vročena na podlagi določbe 85. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Po navedeni določbi se šteje, da je odločba vročena v roku 15 dni od dneva odpreme odločbe, pri čemer je datum odpreme odločbe odtisnjen na kuverti. V obravnavanem primeru je bila odločba odpremljena dne 31. 1. 2014, torej je štela za vročeno dne 15. 2. 2014. Tožnik pa je pritožbo poslal priporočeno po pošti dne 9. 4. 2016, torej več kot dve leti po vročitvi odločbe, zato je tudi po ugotovitvi sodišča odločitev prvostopnega organa, ki jo je potrdila tožena stranka, da je bila pritožba vložena prepozno, pravilna in zakonita. V takšnem primeru pa mora organ ravnati v skladu z 240. členom ZUP, ki določa, da če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.

8Tožnik v tožbi okoliščinam, ki so relevantne za ugotavljanje pravočasnosti vložene pritožbe, ne ugovarja, temveč se povsem pavšalno sklicuje na kršitev ustavnih pravic, kršitev konvencije in sodb Evropskega sodišča. Ti ugovori pa v obravnavani situaciji za odločitev ne pridejo v poštev, saj zaradi zamude roka za ugovor ni mogoče odločbe o zavrnitvi tožnikove zahteve za obročno plačilo davčnega dolga vsebinsko obravnavati. Za kaj takega tudi ni podlage v določbah Ustave RS in sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se sklicuje tožnik v tožbi.

9Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).