VSL Sodba IV Cp 520/2018

I. Pritožbi toženca se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I. in II., izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek prve in druge tožnice zavrne tudi v tem delu.

II. V preostalem delu se toženčeva pritožba zavrne, pritožba tožnikov pa se zavrne v celoti in se sodba sodišča prve stopnje v točkah III., IV.,V. in VI. izreka potrdi.

III. Pravdne stranke naj same krijejo vsaka svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevku mladoletnih tožnikov in preživnino zanje, ki je bila določena s sodno poravnavo 28. 8. 2013 za A. (roj. ...) in B. (roj. ...) po 250 EUR, za C. (roj. ...) 180 EUR in za D. (roj....) 160 EUR na mesec (ter kasneje valorizirana), od 22. 6. 2015 zvišalo na 520 EUR za A., na 505 EUR za B., na 340 EUR za C. in na 310 EUR za D. (I., II., III., in IV. točka izreka). Višje zahtevke je zavrnilo (V. tč.) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške (VI. tč.).

2Zoper sodbo se iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožujejo tako tožniki kot toženec, slednji proti ugodilnemu delu tožbe, prvi pa proti delni zavrnitvi njihovega zahtevka, vsi predlagajo bodisi spremembo bodisi razveljavitev sodbe ter opredeljujejo še vsak svoje pritožbene stroške. V nadaljevanju so iz obsežnih pritožb povzeti bistveni očitki.

3Tožniki nasprotujejo ugotovitvi sodišča, da je zmožnost njihove zakonite zastopnice večja zaradi vsakokratnega mesečnega darila 800 EUR njenega očeta E. E. in 170 EUR iz naslova imetništva poslovnega deleža družbe F. Trdijo, da iz izpovedi E. E. ne izhaja, da bi zakonito zastopnico tožnikov vsak mesec obdaroval, pač pa le, da ji posoja, ker sama nima dovolj denarja. Očitajo, da je sodišče preživninsko obveznost s tem prevalilo na stare starše, kar naj bi bilo v izrecnem nasprotju s sodno prakso. Za lastništvo deleža družbe navajajo, da sam po sebi trajno ne prinaša dohodka in glede tega v sodbi tudi ne vidijo razlogov ter tudi to sklepanje sodišča vidijo v nasprotju s sodno prakso. Glede toženčevih zmožnosti pritožba navaja, da so se bistveno povečale, tudi bonusi, ki jih prejema, naj bi se povečevali (s 16.000 EUR l. 2016 do 29.000 EUR l. 2017); po mnenju pritožbe tožnikov ima toženec 6.584,31 EUR mesečnega dohodka, poleg tega pa ima še premoženje v kriptovalutah v trenutni vrednosti 7.000 EUR, služi tudi s predavanji o blockchain tehnologiji. Menijo še, da sodna praksa nerezidenčnemu staršu nalaga že samo iz tega naslova 10 % več preživninskega bremena v denarju in da bi moralo sodišče sposobnost staršev oceniti v razmerju 80% - 20%, ne 65% - 35%. Tožniki napadajo tudi oceno njihovih potreb, in sicer naj bi bile te prenizko ocenjene za hrano, za stanovanjske in prevozne stroške. Opozarjajo na primere iz sodne prakse in na to, da v konkretnem primeru očetova zmožnost omogoča več kot le kritje nujnih stroškov, zato se zavzemajo, da mora kriti vse dejanske stroške. Navajajo npr., da gre za drage prehranske dodatke, ker so vsi otroci športniki.

4Toženec pa meni, da sploh ni pogojev za spremembo dogovorjene preživnine, saj naj se okoliščine ne bi bistveno spremenilo oz. so se kompenzirale, in sicer ko je šel C. v šolo, je šel D. v vrtec, pri B. in A. pa naj se sploh ne bi nič spremenilo. Dejstvo, da je bila mati v času določitve preživnine na porodniškem dopustu, nič ne pomeni, saj se je že takrat vedelo, da bo tega stanja konec in kdaj. Navaja, da ni vsaka sprememba bistvena, sploh pa je sam sedaj izgubil službo, in sicer 15. 12. 2017, iz razlogov, ki so obstajali že v času odločanja. Meni, da je sodišče napačno, in sicer prenizko ugotovilo materine pridobitne zmožnosti, saj naj ta ne bi znala prepričljivo razložiti, zakaj je imela pri isti družbi višje nadomestilo za porodniški dopust, kot pa sedaj prejema plačo. Meni, da je njena izkazana sposobnost za zadnje mesece vsaj 4.000 EUR na mesec; 1.500 do 3000 EUR prejem mesečno od očeta, poleg tega pa prejema še otroški dodatek 200 EUR mesečno ter letni dodatek 480 EUR za veliko družino. Nasprotuje oceni, da je njegova zmožnost 4.100 EUR mesečno, saj sodišče ne bi smelo upoštevati bonusov, ker ti niso redni oz. pričakovani. Nadalje meni, da so tudi potrebe otrok previsoko ocenjene, in sicer tako za hrano, saj imajo otroci večino obrokov v šoli, kot tudi za kozmetiko, bivanje in dejavnosti. Glede slednjih opozarja, da mora biti med staršema soglasje in se ga ne more siliti v plačevanje dejavnosti, s katerimi se ni strinjal (npr. individualni treningi). Kot pretiranemu ugovarja tudi stroškom za prevoze ter nakupe daril (ta potreba naj bi za vse štiri otroke letno znašala kar 1.968 EUR), tudi stroški zdravil naj ne bi bili redna mesečna potreba. Očita, da sodišče ni upoštevalo, da ima tudi sam stroške, ko ima z otroki stike in jim tudi kupuje razne stvari.

5Tožniki so na toženčevo pritožbo odgovorili, predlagali njeno zavrnitev ter opredelili svoje nadaljnje stroške v zvezi s tem, toženec pa na njihovo pritožbo ni odgovoril.

6Pritožba toženca je delno utemeljena, pritožba tožnikov pa ni utemeljena.

7Sodišče prve stopnje je za prvi dve tožnici napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po kateri lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca.

8To pritožbeno sodišče je že v več odločbah poudarilo, da je treba navedeno zakonsko besedilo razlagati tako, da morajo biti spremembe pravnorelevantnih dejavnikov za določitev preživnine bistvene.¹ Upoštevanje sprememb, ki niso bistvene oziroma znatne, bi namreč izvotlilo pomen pravnomočne odločitve, saj bi bilo treba ob takšni predpostavki vseskozi znova določati preživnino. Razmere se namreč iz dneva v dan spreminjajo. Zato so relevantne le bistvene oziroma znatne spremembe.²

9Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 26/2017 med drugim poudarilo, da v primeru, če spremenjenih potreb preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca sodišče ne ugotovi, le-to ne more spremeniti preživnine, čeprav morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca, saj bi sicer poseglo v institut pravnomočnosti sodne odločbe/poravnave.³

10Odločanje o tožbenem zahtevku na zvišanje preživnine torej poteka v dveh korakih. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali so se potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, bistveno spremenile. Šele če ugotovi, da so se, na novo odmeri preživnino.

11Najprej je treba poudariti, da je bila tožba tožnikov glede na navedeno nesklepčna. V tožbi, ki je bila vložena kot nasprotna tožba v pravdi po toženčevi tožbi za predodelitev otrok, vložena pa je bila 22. 6. 2015, torej manj kot dve leti od sklenjene sodne poravnave, tožeča stranka navaja le, da so se stroški močno povišali, ker so se potrebe mladoletnih tožnikov močno povečale. Nato pa nadrobneje opisuje, kakšni ti stroški sedaj so. Zakaj naj bi se potrebe tožnikov močno povečale, tožba ne pove niti z eno samo besedo.

12Toženec je na to takoj odgovoril, da se razmere nikakor niso bistveno spremenile le v enem letu in desetih mesecih od sklenjene poravnave in da gre za poskus spreminjanja pravnomočne sodne odločbe. Korektno je opozoril na stališča sodne prakse v teh primerih, ki je navedena zgoraj.

13Šele na to je tožeča stranka ustrezno reagirala, vendar je bistveno spremenjene razmere zmogla izkazati (že na ravni trditev) le za tretjega in četrtega tožnika. Ta je septembra 2015 (sicer šele po vloženi tožbi) začel obiskovati vrtec in s tem izkazal bistveno više potrebe ter s tem povezane stroške, glede na tiste, ki jih je imel v domačem varstvu v času poravnave, ko se je še dojil pri materi. Tretji tožnik pa je pričel trenirati tenis. Ker to ni sporno in ker je splošno znano, da gre za drag šport, je tudi to bistveno spremenjena okoliščina.

14Za prvo in drugo tožnico pa se okoliščine niso bistveno spremenile. Že v času sklenitve poravnave sta obiskovali osnovno šolo ter se ukvarjali s plesom in oboje je aktualno še sedaj. Njune potrebe se torej niso spremenile bistveno. Intenzivnejše ukvarjanje s plesom ni bistveno spremenjena okoliščina. Temu v prid govori že navedba (iz prve vloge tožnikov - odgovora na odgovor na tožbo), češ da sta se mladoletni tožnici šele po poravnavi, novembra 2013, udeležili svetovnega prvenstva. Ker se udeležba na tekmovanju takega ranga ne zgodi kar nepričakovano, čez noč, je očitno, da sta se tožnici s plesom zelo intenzivno ukvarjali že v času določanja preživnine zanju.

15Napačna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so se razmere bistveno spremenile pri materi mladoletnih tožnikov s tem, ko je sedaj zaposlena, v času določitve preživnine pa je bila na porodniškem dopustu. To ni bistveno spremenjena okoliščina, ki bi sama po sebi negativno vplivala na pridobitne zmožnosti matere. Praviloma je namreč plača višja od nadomestila za porodniški dopust.

16V konkretnem primeru se je sicer izkazalo, da je plača zakonite zastopnice tožnikov celo nekoliko nižja od nadomestila, ki ga je od istega delodajalca prejemala v času porodniške odsotnosti, vendar je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je preživninska zmožnost matere kljub temu summa summarum boljša. Poleg plače 1.230 EUR ima po oceni prvostopenjskega sodišča določene prihodke iz naslova lastniškega deleža v gospodarski družbi, v kateri je zaposlena, vsak mesec pa ji denar daje tudi oče (vsaj 800 EUR). Oboje je ugotovljeno pravilno. Kljub temu, da je jasno, da zgolj lastništvo deleža družbe še ne prinaša avtomatično dobička in ta tudi ni konkretno izkazan, gre za sklop pravic, ki imajo premoženjsko vrednost in ki zakoniti zastopnici matere brez dvoma lahko koristijo. Da pa se očetova pomoč - darilo upošteva kot njeno premoženje oz. kot njena pridobitna sposobnost, v sodni praksi ni več dvoma.

17Najprej je treba pritrditi dokazni oceni, da gre za vsakokratno darila in ne za posojila. Prvostopenjsko sodišče je to prepričljivo obrazložilo že s tem, da ni niti verjetno, da bi zakonita zastopnica tožnikov pri takem rednem dohodku kdajkoli sploh lahko vračala, kar je do sedaj iz tega naslova prejela - okoli 48.000 EUR. Ne drži, da bi na ta način preživninsko breme sodišče prenašalo na stare starše in sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba tožnikov, ni ustrezna.⁴ Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 100/2016 izreklo sledeče: „Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. čl. ZZZDR) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka (129.a čl. ZZZDR). Te lastnosti nima samo plača zavezanca, marveč tudi vsi ostali dejanski prejemki (npr. socialne dajatve). Dejanski prejemek, ki ga zavezanec lahko po dejanski naravi namenja za zagotavljanje otrokovih potreb, pa je tudi darilo, ki ga prejme ali prejema. Ker darilo dejansko ni izvzeto iz zavezančevega premoženja in ker tudi ni nobenega stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo prejeto darilo pravno izvzeto iz sredstev, s katerimi razpolaga zavezanec, ga je treba upoštevati kot del njegovih materialnih zmožnosti.“

18Na novo je bilo treba odmeriti torej le preživnino za tretjega in četrtega tožnika, za prvi dve tožnici pa ne.

19Odmera preživnine za tretjega in četrtega tožnika je pravilna. Pravilno so ocenjene nujne potrebe, ne prenizko ne pretirano, prav tako pa so pravilno ugotovljene preživninske zmožnosti obeh zavezancev ter glede na to preživninsko breme ustrezno porazdeljeno.

20Materine pridobitne zmožnosti so torej ugotovljene ustrezno in tudi ne prenizko, kot očita toženec. Trditev, da so njene zmožnosti pravzaprav 4.000 EUR, ni utemeljena. Ocena, da od očeta dobi povprečno okoli 800 EUR mesečno in ne več, je sprejemljiva in prepričljivo podana (glej tč. 15, 16 in 19 obrazložitve izpodbijane sodbe), prav tako pa ne bi bilo ustrezno, da se med njene zmožnosti štejejo socialni prejemki, ki so določeni tudi v odvisnosti od preživnine.

21Tudi očetove zmožnosti so pravilno ocenjene. Pritožbena trditev, da je izgubil zaposlitev pri dotedanjemu delodajalcu G., d. o. o., je nova okoliščina, nastala po zaključku glavne obravnave, četudi bi razlogi zanjo obstajali že prej. Sodba se nanaša na stanje ob zaključku glavne obravnave, zato sodišče tega v tem postopku ne more več upoštevati.

22Pravilno je sodišče upoštevalo, da je toženec poleg plače prejemal še določena izplačila kot bonuse in je te ustrezno preračunalo na mesečno raven, čeprav ne gre za redni dohodek v točno pričakovani višini. Glede na pretekla leta je to pač bilo premoženje, ki ga je iz naslova svojega dela toženec prejel.

23Ne drži pa niti očitek tožeče stranke, da je toženčeva zmožnost ocenjena prenizko, češ da so ti bonusi še večji. Ocena prvostopenjskega sodišča glede tega je zanesljiva in prepričljiva (glej tč. 21 in 22 izpodbijane sodbe). Tudi pritožbene novote, da naj bi toženec dodatno služil še s kriptovalutami in kot strokovnjak za blockchain tehnologijo, ne napeljujejo k oceni o še višji pridobitni zmožnosti toženca, saj so povsem pavšalne.

24Ocena sodišča prve stopnje, da je materina pridobitna zmožnost približno 2.200 EUR mesečno, očetova pa približno 4.100 EUR, je torej pravilna, kar pomeni, da je pravilno določeno njuno razmerje glede na skupno razpoložljiv dohodek približno 65 % - 35 % v breme očeta. Stališče pritožbe tožnikov, češ da nerezidenčni roditelj že iz tega naslova plača 10 % več, je brez podlage.

25Absolutno gledano so zmožnosti obeh staršev dobre, kar pomeni, da se med potrebe obeh otrok, za katera je bilo treba preživnino odmeriti na novo, res lahko upošteva vse, kar je dejansko in koristno, ne samo tisto, kar je najbolj nujno (129. čl. ZZZDR). Ocena, da so mesečne potrebe mld. C. okoli 515 EUR, mld. D. pa okoli 475 EUR, ni niti pretirana niti prenizka. Ta dva zneska sta ustrezna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja obeh otrok tako, da so s tem pokriti življenjski stroški, zlasti stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in športa (129a. čl. ZZZDR). Prvostopenjsko sodišče je približno izračunalo povprečne mesečne stroške in svojo oceno dovolj natančno in pravilno pojasnilo v tč. 28. do 39. obrazložitve svoje sodbe, na kar se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje, saj golo ponavljanje nima nobenega pomena. Ponovno velja zgolj poudariti, kar je prav tako pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, da potrebe otrok niso matematični izračun, pač pa ocena, ki upošteva tudi splošno znane podatke. Zato obe strani neuspešno izpodbijata posamezne postavke znotraj podane ocene.⁵

26Že zgoraj je povedano, da preživnina ni avtomatično višja že zato, ker je na rezidenčnemu roditelju vsakodnevno breme skrbi za otroka. Prav tako pa ni podlage, da bi bila nižja, če oče kaj potroši za otroke tedaj, kadar ima z njimi stike, ali če jim kaj podari.

27Pritožba toženca je torej delno utemeljena, zato ji je bilo treba delno ugoditi in sodbo sodišča prve na podlagi 5. al. 358. čl. ZPP delno spremeniti, sicer pa jo je bilo treba zavrniti, zavrniti pa je bilo treba tudi pritožbo tožnikov v celoti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (353. čl. ZPP).

28Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 413. čl. ZPP. Vsi pritožniki naj sami krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

¹ Glej sodbe IV Cp 572/2014, IV Cp 1513/2014, IV Cp 1650/2014 in druge.
² Takšno materialnopravno izhodišče je to pritožbeno sodišče v odločbi IV Cp 3179/2014 nadgradilo še z nadaljnjim logičnim sklepom: razmere se morajo spremeniti na tak način, da utemeljujejo večjo obremenitev preživninskega zavezanca.
³ Primerjaj tudi zadevo VS RS II Ips 333/2015.
⁴ V zadevi IV Cp 3179/2014 tega pritožbenega sodišča je bilo odklonjeno upoštevanje dohodka partnerja, kar je čisto nekaj drugega.
⁵ Tako denimo verjetno res ni treba potrošiti 16 EUR vsak mesec za zdravila, kot tudi ni treba, da so rojstnodnevne zabave majhnih otrok pogojene s prinašanjem daril nezanemarljive vrednosti; vendar je v splošnem postavka za zdravila in podobno oz. zabave in razvedrilo primerna zmožnostim staršev. Če se ne potroši za točno ta namen, se pa za kaj drugega, npr. za športne prehrambene dodatke, ki jih omenja mati.