VSK Sodba I Cpg 28/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki še stroške pritožbenega postopka v znesku 285,59 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, pri čemer je dolžna tožeča stranka v 15 dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 636,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

2Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da je zapis v sodbi glede izgubljenega dobička edini dokaz. V tej zvezi je namreč tožeča stranka predlagala kot dokaz tudi imenovanje ustreznega sodnega izvedenca, vendar pa sodišče prve stopnje temu predlogu neupravičeno ni sledilo. Sodišče se je po nepotrebnem spuščalo na področje sodnega izvedenca, pri čemer v pravdah stranke niso tiste, ki so dolžne obrazložiti strokovne zadeve, ker so za takšne naloge zadolženi izvedenci. Zato je nesprejemljiva navedba sodišča, da za izpad dobička 5,00 EUR za kilogram kave ne zadostuje gola trditev. Tožeča stranka je poskušala prepričati sodišče, kako bi dokazala višino izgubljenega dobička, vendar pa sodišče prve stopnje njenemu dokaznemu predlogu za postavitev sodnega izvedenca ni sledilo. Zaradi tega se je tožeča stranka pritožila tudi zoper vsebino zapisnika, o kateri se sodišče ni izreklo.

3Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala obrazložen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6Tožeča stranka je v konkretni pravdi s tožbo zahtevala (od tožene stranke kot odgovorne osebe, ki je prekršila pogodbeno razmerje, zaradi česar je tožeča stranka predčasno odstopila od pogodbe)¹ plačilo izgubljenega dobička zaradi izpada pozitivnega pogodbenega interesa. Izgubljeni dobiček je škoda, ki se kaže v preprečitvi povečanja premoženja (prvi odstavek 132. člena Obligacijskega zakonika – OZ), pri čemer se pri oceni te škode upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali pa glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ). Izgubljen dobiček predstavlja premoženjsko škodo, dokazno in trditveno breme za obstoj te splošne odškodninske predpostavke pa nosi oškodovanec. Oškodovančeva naloga v pravdnem postopku je namreč tudi v tem, da natančno opiše metodo (konkretne okoliščine) za izračun preprečitve povečanja premoženja, pri čemer je seveda dolžan izhajati iz lastnega poslovanja (oziroma podrejeno iz podatkov o poslovanju primerljivih gospodarskih družb). Tožeča stranka – kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje – pa v konkretni pravdi ni podala dovolj konkretnih podatkov (navedb in dokazov), ki bi bili relevantni za presojo izgubljenega dobička, zlasti v smeri, kolikšen je njen (povprečni) čisti dobiček na kilogram prodane kave, upoštevaje ob tem nabavno ceno kave, zmanjšano za potrebne stroške (npr. transportne stroške ipd.). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je od teh pravotvornih dejstvih izostala vsakršna trditvena podlaga, pri čemer tožeča stranka v tej zvezi v sodni spis tudi ni predložila nobene poslovne dokumentacije, iz katere bi bil razviden obseg poslovanja (prihodki in odhodki) v zvezi s prodajo kave in višina dobička, ki bi ga bilo mogoče izračunati za kilogram prodane kave². Izhajajoč iz teh podatkov bi morala tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljiti višino izgubljenega dobička 5,00 EUR na kilogram kave, česar pa kljub izrecnemu pozivu sodišča prve stopnje (285. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP) ni storila. Opustitev teh ključnih navedb in dokazov namreč ne omogoča tehtne presoje tožbenega zahtevka (gola trditev, da izpad dobička znaša 5,00 EUR/kg ne zadostuje), spričo česar predstavlja dokazni predlog za imenovanje ustreznega sodnega izvedenca informativni dokazni predlog, ki je namenjen temu, da izvedenec namesto pravdne stranke razkriva manjkajoče navedbe o pravno pomembnih dejstvih. Takšen dokazni predlog pa je nedopusten in ga sodišče prve stopnje zato povsem utemeljeno ni izvedlo.

7Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku v smeri, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo dokazni predlog za imenovanje ustreznega sodnega izvedenca, ki bi lahko opravičil izračun tožeče stranke, da znaša v konkretnem primeru izgubljeni dobiček 5,00 EUR za kilogram kave, upoštevaje ob tem, da ni videti nobenega razloga, ki bi tožeči stranki kakorkoli onemogočal podajanje pravno pomembnih navedb v zgoraj nakazani smeri. Ker pa je trditveno gradivo v tej zvezi izostalo po krivdi tožeče stranke, ga postavljeni sodni izvedenec (upoštevaje, da v sodnem spisu tudi ni nobenih podatkov o preteklem poslovanju tožeče stranke ali primerljive gospodarske družbe s področja prodaje kave) ne sme in ne more nadomestiti. Pritožbeno razlogovanje v smeri, da so dolžni izvedenci obrazložiti strokovne zadeve namesto strank, je zato napačno, saj je strokovna preverba izgubljenega dobička s strani sodnega izvedenca mogoča le v primeru, če zbrano procesno gradivo to sploh omogoča. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako, kot je to pravilno zaključilo in obrazložilo sodišče prve stopnje. Pravdni stranki pa tudi v pogodbi nista določili pogodbene kazni v tej smeri.

8Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v znesku 285,59 EUR (sestava odgovora na pritožbo 500 odvetniških točk, 10 odvetniških točk za pavšalne in materialne stroške in 22 % DDV).

¹ Pravdni stranki sta 14.11.2013 za dobo pet let sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere se je tožena stranka obvezala, da bo od tožeče stranke kupovala letno najmanj 600 kg kave znamke E. za ceno 22,58 EUR/kg, vendar pa je tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani tožene stranke od pogodbe predčasno (29.3.2017) odstopila, spričo česar ji je nastala škoda v višini izgubljenega dobička: tožena stranka je kupila 1.299 kg manj kave, izpad dobička na kilogram kave pa je znašal 5,00 EUR.
² Sodišče prve stopnje je ugotovilo (česar obravnavana pritožba ne prereka), da je tožeča stranka družba, ki se že vrsto let konkretno ukvarja s prodajo kave.