VSL Sklep Cst 174/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik navaja, da je v konkretnem primeru pravno odločilno vprašanje, ali mu je bila davčna odločba Finančne uprave RS z dne 28. 6. 2017 pravilno vročena ter ali je odločba postala pravnomočna. Ponavlja, da mu sporna odločba ni bila pravilno vročena. Da zoper odločbo ni vložil pritožbe, v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, niti tega pritožnik ne zatrjuje v pritožbi. Ponavlja tudi navedbe, da davčni inšpekcijski postopek ni nikoli tekel zoper stečajnega dolžnika kot fizično osebo, pač pa zoper A. A. s. p., torej zoper samostojnega podjetnika. Pravnoorganizacijska oblika davčnega zavezanca v času vročanja davčne odločbe ni več obstajala.

5Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je bila sporna davčna odločba vročena dolžniku kot davčnemu zavezancu preko sistema eDavki 13. 7. 2017. Ni sporno, da dolžnik tega dne ni več posloval kot samostojni podjetnik, saj je s poslovanjem 8.7.2017 prenehal.

6Samostojni podjetnik je fizična oseba (6. odstavek 3. člena ZGD-1), ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zato po naravi stvari same podjetnik pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti ne more nastopati drugače kot fizična oseba. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba imata torej enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto. Ker pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe, tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se dolžnik kot fizična osebna nikoli ni prijavil v sistem eDavki, zaradi česar se iz sistema tudi ni mogel odjaviti. Čim pa je temu tako, prijava velja do odjave iz sistema elektronskega vročanja, kar pomeni, da je bila vročitev odločbe davčnemu zavezancu preko portala eDavki 13. 7. 2017 pravilna in opravljena skladno z določbami 85.a člena Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2).

7Ali je davčni organ isto davčno pisanje davčnemu zavezancu resnično vročal tudi s priporočeno poštno pošiljko in na kateri naslov, za odločitev ni bistveno, prav tako ne, ali je dolžnik imel pooblaščenko za vročanje ter kateri dolžnikov naslov za vročanje je sploh pravilen. Zaradi tega tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do vseh navedb pritožnika.

8Za odločitev pa tudi ni pomembno, ali je davčna odločba postala pravnomočna ali ne (čeprav iz dopisa FURS-a z dne 27. 11. 2017 izhaja, da je odločba pravnomočna in dokončna z dnem 29. 7. 2017). Po 1. točki 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov. Ne zahteva se torej pravnomočnost odločbe, s katero je bil dodatno ali naknadno odmerjen davek (ali naloženo plačilo prispevkov), pač pa zadostuje že, da je taka odločba izdana. Odveč so zato pritožbene navedbe, ali je sporna davčna odločba že pravnomočna oziroma kdaj bi lahko postala pravnomočna.

9Dolžnik s pritožbenimi razlogi, s katerimi izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravilnosti vročitve davčne odločbe, ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), saj pritožnik ni izpodbijal ugotovitev in zaključkov izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na oviro za odpust obveznosti (prim. 3. odstavek 399. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.