VSK Sklep CDn 77/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep, s katerim predlagani izbris hipotek ni bil dovoljen. Iz za pritožbo spornih razlogov sklepa izhaja, da je pravni prednik predlagateljev v stečajnem postopku pridobil nepremičnino, ki je v zemljiški knjigi obremenjena s hipotekami. Hipoteki sta sicer res nastali pred začetkom stečaja (gre za hipoteki z dne 20.5.1985 za znesek 20 Mio YUD v korist S. D. iz D. (HR) in z dne 22.2.1989 za znesek 1.046.027.400 YUD v korist V. B. iz S. (A), vendar je podlaga izbrisa hipoteke lahko le ustrezen sklep stečajnega sodišča, ki pa v predmetni zadevi ni bil izdan.

2Zoper sklep se predlagatelja pritožujeta v delu, ki se nanaša na parc.št. 1318/1 k.o. ... Mnenje, da je podlaga izbrisu hipotek le sklep stečajnega senata, je povzetek mnenja ene od strokovnjakinj in gre torej le za en članek in eno osebno mnenje. Če bi res šlo za oblikovano sodno prakso, bi sodišče lahko to podprlo z navedbo sodnih odločb. Določilo 163. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) nič ne govori o vprašanjih zemljiškoknjižnega postopka. V zadevi Dn.št. 9009/1995 je sodišče celo dovolilo izbris hipotek le na podlagi prodajne pogodbe. Po oceni pritožnikov gre za hipoteki, ki sta prenehali neposredno na podlagi zakona in sicer prvega odstavka 155. člena ZPPSL, po katerem s plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice, ki so obstajale na prodani stvari. V predmetni zadevi je bila kupnina plačana (kar izhaja iz priloženih dokazil), zato bi moralo zemljiškoknjižno sodišče le ugotoviti prenehanje hipotek in ni bil potreben noben poseben sklep stečajnega sodišča. Zaradi sklepa sodišča prve stopnje sta pritožnika od stečajnega sodišča sicer zahtevala izdajo ustreznega sklepa, vendar je le-to odreagiralo z dopisom z dne 22.8.2017, po katerem naj v postopku St 18/90 ne bi več smelo izdajati nobenih sklepov. Pritožnika sta torej soočena z absurdnim položajem, ko imata na nepremičnini hipoteki, ki ne obstajata več, hkrati pa ne stečajno ne zemljiškoknjižno sodišče ne želita izdati sklepa o izbrisu. Postopek izbrisa starih hipotek bi zahteval ugotavljanje obstoja pravne in fizične osebe iz druge države, iskanje dedičev in pravnih naslednikov, stroške teh postopkov pa bi morala nositi predlagatelja, pri čemer ni nobenih zagotovil, da so izpolnjeni pogoji iz 206. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Gre za položaj, ki posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in bi glede na novejšo sodno prakso šlo celo za odškodninsko odgovornost države (zaradi vpisanih hipotek predlagatelja nepremičnine ne moreta prodati).

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na načelo formalnosti v zemljiško knjižnem postopku. V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Predlogu za glavni vpis mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva, razen če ta zakon določa, da pogojev za posamezno vrsto vpisa ni treba dokazovati s posebno listino (30. člen ZZK-1). Predlagatelja sta predlogu za vpis priložila kupoprodajno pogodbo, katere predmet je bila nepremičnina, na kateri je vpisana hipoteka in katere stranka ni bil tudi hipotekarni upnik. Taka listina tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni listina, ki bi lahko bila podlaga izbrisu hipoteke.

5Res je bila kupoprodajna pogodba sklenjena v okviru stečajnega postopka, ki pa se je vodil po pravilih Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89), zato določbe sedaj veljavnih predpisov, niti Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1993¹ niso uporabne. Zakon iz leta 1989 ni imel posebnih določb o usodi hipotek na nepremičninah, ki so bila predmet prodaje v stečajnem postopku. Takratna sodna praksa je sicer večinoma smiselno uporabljala določbe o javni dražbi iz takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (kar bi glede stvarnopravnih posledic lahko pomenilo, da so hipoteke s prodajo prenehale), vendar je v konkretnem primeru vprašanje hipotek uredila že sama kupoprodajna pogodba. V 5. točki kupoprodajne pogodbe (na katero se predlagatelja sklicujeta) je bilo namreč dogovorjeno, da se prodajalec zaveže plačati vse terjatve, ki so v zemljiški knjigi zavarovane s hipoteko na nepremičnini, ki je predmet te pogodbe. Iz takega teksta ne izhaja, da hipoteke ne bi več obstajale, sicer poseben dogovor o plačilu terjatev ne bi bil potreben. Prav zato je kupec (pravni prednik predlagateljev) celo sam predlagal vpis v zemljiški knjigi tako, da so se hkrati z nepremičnino v novi zemljiškoknjižni vložek prenesli tudi vpisi hipotek. S plačilom kupnine prodajalcu torej vpisani hipoteki sami po sebi nista prenehali, za njuno prenehanje je bilo potrebno vsaj plačilo terjatev, ki sta bili z njima zavarovani, nato pa še ustrezno izbrisno dovoljenje, ki bi ga izdala upnika. V zvezi s tem pa predlagatelja nista navajala ničesar, izkazala nista niti, da bi prodajalec (stečajni dolžnik) terjatvi po hipotekah plačal² in da sta iz tega naslova prenehali.

6Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7V zvezi z navedbami, da sta predlagatelja "soočena z absurdnim položajem" pritožbeno sodišče dodaja, da njun položaj ni bistveno drugačen od drugih zemljiškoknjižnih lastnikov, na nepremičninah katerih je vknjižena stara hipoteka. Res gre za imetnike hipoteke, za katere ni jasno, ali še obstajajo, vendar je prav rešitev takšnih situacij namen določb ZZK-1 o postopku izbrisa starih hipotek³.

---------

¹ Prav v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ima zakon iz leta 1993 natančnejše določbe od prej veljavnega zakona,med njimi določbe, na katere se sklicujeta pritožnika (ki jih zakon iz leta 1989 ni vseboval).

² Če je plačilo bilo, potem so v stečajnem spisu gotovo kakšne listine, ki to dokazujejo.

³ Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi tudi ugoditev predlogu predlagateljev pomenila, da bi bilo potrebno sklep vročiti imetnikom hipotek in bi bilo dejstvo, da so imetniki neznani, ovira za pravnomočnost sklepa o izbrisu.