VSL Sklep I Cp 2060/2017

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelji in udeleženec A. A. sami nosijo svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 3. 2. 2017:

- odločilo, da se na stavbi z identifikacijsko številko X-348 brez naslova, ki je povezana s parcelo 2379 k.o. X vzpostavi etažna lastnina (I. točka izreka),

- ugotovilo, da so garažni boksi, ki so po podatkih katastra stavb deli stavbe št. 348 k.o. X, v zemljiški knjigi vpisani kot dela stavbe (z identifikacijsko številko X-303) z ident. št. X-303-902 - posamezni del stavbe v lasti B., in z ident. št. X-303-903 - posamezni del stavbe v lasti A. A. (II. točka izreka),

- odločilo, da se izbrišeta že določena posamezna dela z ident. št. X-303-902 in X-303-903, ki v naravi predstavljata stavbo z ident. št. 348 k.o. X, na kateri se določijo posamezni deli stavbe z ident. št. X-348-1, nestanovanjska raba v izmeri 30,02 m² s solastniškim idealnim deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 3002/7566, z ident. št. X-348-2, nestanovanjska raba v izmeri 30,51 m² s solastniškim idealnim deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 3051/7566, in z ident. št. X-348-3, nestanovanjska raba v izmeri 15,13 m² s solastniškim idealnim deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 1513/7566 (III. točka izreka),

- odločilo, da se kot splošni skupni del stavbe določi zemljiška parcela s št. 2379 k.o. X, ki v naravi predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi in na kateri se vzpostavi solastninska pravica vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe s solastniškimi deleži iz točke III. izreka istega sklepa, ter da se zemljiška parcela s št. 2379 k.o. X izbriše kot splošni skupni del stavbe z ident. št. X-303 (IV. točka izreka),

- ugotovilo, da je lastnik posameznega dela stavbe (št. 348 k.o. X) št. 1 A. A. do celote, da so lastniki posameznega dela stavbe št. 2 C. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), D. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), E. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), F. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), G. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), H. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), ter da so lastniki posameznega dela stavbe št. 3 C. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), D. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), E. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), F. do nedoločenega deleža (skupna lastnina), G. do nedoločenega deleža (skupna lastnina) in H. do nedoločenega deleža (vse V. točka izreka),

- odločilo, da se sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (VI. točka izreka).

2Zoper V. in VI. točko izreka sklepa se po skrbniku za poseben primer pritožujejo (neugotovljeni) pravni nasledniki K. K., ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga v izpodbijanem delu spremeni tako, da se ugotovi lastninska pravica K. K. na posameznem delu z oznako X-303-348-3 k.o. X do deleža 1/18, podredno pa predlagajo, da se v izpodbijanem delu ta razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek (vse s stroškovno posledico). Glede garažne enote, ki predstavlja del stavbe št. X-348-3 v izmeri 15,13 m2, poudarjajo, da elaborat za vpis stavbe št. X-348 v kataster stavb in evidence GURS ne predstavlja ustreznega dokazila, da so predlagatelji dejanski lastniki te garažne enote. Iz omenjenega elaborata kvečjemu izhaja, da so v njem predlagatelji navedeni kot uporabniki navedene garažne enote, čeprav tudi to niso, saj so v pripravljalni vlogi sami navajali, da se ta garažna enota nahaja v posesti tretje osebe in jo torej ta uporablja. Predlagatelji bi morali predložiti ustrezne listine, iz katerih bi izhajalo, da je bil sklenjen ustrezen zavezovalni in razpolagalni posel za to garažno enoto, ali druge listine, iz katere bi izhajalo, da so navedeno garažno enoto pridobili. Ker takšnih listin niso predložili, je jasno, da ta garažna enota pripada lastnikom stavbe ID št. X-303. To je razvidno tudi iz obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin za K. K., v točki 13 katerega naj bi bilo jasno navedeno, da je slednja lastnica do 1/18 celotne garaže v stavbi 348 k.o. X. Samo dejstvo, da so bili predniki predlagateljev investitorji gradnje garažnih boksov, ne pomeni, da so pridobili tudi lastninsko pravico. Zgolj pravica uporabe na družbeni lastnini, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo, se je na podlagi samega zakona ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico. V vseh ostalih primerih (tudi v konkretnem) pa je treba lastninsko pravico izkazati z ustrezno javno ali zasebno listino, na podlagi katere bo sodišče lahko odločilo, ali je predlagatelj dejansko lastnik nepremičnine in ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa.

3Na pritožbo so odgovorili predlagatelji in udeleženec A. A. ter predlagali njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbenemu zatrjevanju, da naj bi predlagatelji svoja upravičenja do garažne enote v izmeri 15,13 m2 (ki predstavlja del stavbe z št. X-348-3) utemeljevali zgolj z vsebino elaborata (za vpis stavbe št. X-348 v kataster stavb),¹ ne drži. Slednji so se v tem oziru že v pripravljalni vlogi z dne 29. 4. 2016 (točka II) sklicevali na pravico uporabe² svojega pravnega prednika, v vlogi z dne 8. 6. 2016 pa izrecno zatrjevali (točka IV) originarno pridobitev lastninske pravice na garažnem objektu. V zvezi s tem so pojasnili, da naj bi imel njihov pravni prednik (I.) pravico uporabe, ki se je ob lastninjenju transformirala v lastninsko pravico, ki je skladno z zakonom in sporazumom pripadla njim (kot pravnim naslednikom). Da je bilo sindikalno nepremično premoženje z vknjiženo pravico uporabe nekdanje I. med predlagatelji in I. razdeljeno s sporazumom z dne 20. 11. 2006³ (sporazum v prilogi A1), je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem je izpostavilo 5. točko omenjenega sporazuma, ki predvideva, da postaneta garaži ... v Ljubljani lastnina podpisnic sporazuma brez I. V tem okviru velja opozoriti tudi na Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi I.,^{4 5} ki v prvem odstavku 4. člena izrecno omenja, da se nepremično sindikalno premoženje iz Priloge I⁶ (istega zakona) med sindikalne centrale deli v obsegu in na način, kot ga predvideva prej omenjeni sporazum. Vsem tem navedbam predlagateljev (glede obstoja pravice uporabe in načina pridobitve lastninske pravice) pritožniki niti niso ustrezno ugovarjali, niti sedaj pritožbeno izrecno ne izpodbijajo z njimi povezanih ugotovitev sodišča prve stopnje.⁷

6Z ozirom na predhodno omenjen (originaren) način pridobitve lastninske pravice je pritožbeno navajanje, da bi morali predlagatelji predložiti ustrezne listine, iz katerih bi izhajalo, da je bil za to garažno enoto sklenjen ustrezen zavezovalen in razpolagalen posel, brezpredmetno. Na drugi strani pa je zatrjevanje, da ta garažna enota pripada lastnikom stavbe ID št. X-303, in hkratno sklicevanje na obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin za K. K., ne le novo (prvi odstavek 337. člena ZPP⁸ v zvezi 37. členom ZNP⁹) in posledično nedopustno,¹⁰ ampak za presojo lastninskih upravičenj tudi sicer neodločilno.

7Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP). Predlagatelji in udeleženec A. A. sami krijejo svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k odločitvi o omenjeni pritožbi niso v ničemer prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP). Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so povezani z zastopanjem skrbnika za poseben primer v pritožbenem postopku, pa je pristojno sodišče prve stopnje.

¹ Glej prilogo A8.
² In ne le na njegovo investitorstvo gradnje garažnih boksov, kot to prav tako izpostavlja pritožba.
³ To je sporazumom o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje I. oziroma sedanje J. (h kateremu so bili kasneje sprejeti še aneksi).
⁴ Uradni list RS, št. 66/2007.
⁵ Da bo lastninjenje sindikalnega premoženja uredil poseben zakon, je v drugem odstavku 1. člena predvidel že Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/1997, s kasnejšimi spremembami).
⁶ V kateri je pod št. 9 omenjena tudi garaža - dvojček na ... v Ljubljani.
⁷ Zgolj njihovo izpostavljanje navedbe predlagateljev podane v vlogi z dne 29. 4. 2016, da se ta del stavbe (očitno sedaj) neupravičeno nahaja v posesti tretje osebe, za drugačen zaključek ne zadošča.
⁸ Zakon o pravdnem postopku,Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁹ Zakon o nepravdnem postopku,Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.
¹⁰ Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.