VSRS Sklep II DoR 10/2018

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan (tudi v bodoče) prenehati parkirati na delu parkirnega mesta št. 19, kakor tudi na vseh ostalih parkirnih mestih na parkirišču v garažnih prostorih na nepremičnini s parc. št. ..., k. o. .., ki je v lasti tožnice. V presežku je primarni tožbeni zahtevek po tožbi zavrnilo; prav tako podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine za preteklo parkiranje. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki se je glasil na ugotovitev, da je tožnik po nasprotni tožbi lastnik spornega parkirnega prostora in dela splošnih delov stavbe v etažni lastnini. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca (tožnika po nasprotni tožbi) in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je, da vsaka stranka krije lastne pritožbene stroške.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec (tožnik po nasprotni tožbi) vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) ali neetažiranje kletnih prostorov v večnamenski stanovanjski stavbi, ob etažiranju stanovanj in skupnih nadzemnih prostorov v letu 2001, pomeni nedobrovernost le enega stanovalca, torej tožnika po nasprotni tožbi, čeprav je etažiranje kletnih prostorov z garažami v posebnem postopku uvedeno šele leta 2016; in 2) ali se dobrovernost odsvojitelja, lastnika stanovanja, zgrajenega v letu 1989, domneva ob prenosu na pridobitelja, sedaj tožnika po nasprotni tožbi, in se priposestvovalna doba odsvojitelja šteje v korist pridobitelja. Zatrjuje odstop izpodbijane odločbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

4Predlog ni utemeljen.

5Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.