VSL Sklep I Cp 357/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je 28. 9. 2017 s sklepom P 1919/2017-I ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je podal toženec po vložitvi nasprotne tožbe, in tožnici prepovedalo odtujitev in obremenitev idealnega deleža 1/16 nepremičnine na naslovu Ljubljana, predlog za izdajo začasne odredbe, da se tožnici prepove odtujitev in obremenitev idealnega deleža 1/2 nepremičnine z ID znakom 000, pa zavrnilo. Zoper ugodilni del sklepa je tožnica vložila ugovor. Sodišče prve stopnje je potem, ko je združilo obravnavanje tožbe tožnice in nasprotne tožbe toženca, z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožnice z dne 11. 10. 2017 in razveljavilo izdano začasno odredbo ter zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe.

2V pritožbi toženec uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da ne more sprejeti zaključka sodišča, da je tožnica uspela s stopnjo verjetnosti izkazati, da je kupnina v višini 28.000,00 EUR po pogodbi, ki jo je sklenil z bratom A. A., plačana iz sredstev, ki so tožničino posebno premoženje. Odškodnina za prometno nezgodo v A.je bila skromna, saj je tožnica očitno utrpela le modrice po telesu in razpočno rano na obrazu. Sicer pa tožnica v spis ni predložila izkaza, da je odškodnino sploh prejela, niti da jo je izročila za plačilo kupnine. Pri očitku, da toženec ni izkazal svojih dohodkov, pa je sodišče spregledalo, da gre za posle izpred več kot 30 let, zato dokumentacije že dolgo nima več. Je pa zato predlagal zaslišanje več oseb, ki bi potrdili prejemke. Tudi tožnica ni z dokumentacijo dokazala zaslužkov v zasebni praksi, zato ne more sprejeti zaključka sodišča, da je tožnica s stopnjo verjetnosti izkazala višino svojih prihodkov. Vztraja, da sta prvih 10 let v pretežnem delu črpala denar iz fonda, ki ga je uspel ustvariti on pred zaključkom aktivne glasbene kariere. V letu 2007 pa mu je bilo izplačano cca 20.000,00 EUR odškodnine. Zato zaključek sodišča, da je bila osmina nepremičnine brata B. A. kupljena najverjetneje iz ločenega premoženja tožnice ali vsaj skupnega premoženja, ne vzdrži kritične presoje. Trenutno stanje spisa ne dopušča sprejemanje verjetnostnih zaključkov o ločenem oz. posebnem premoženju zakoncev in zaključkov o višini deležev na premoženju. V tej fazi postopka je še vedno sporno kaj sploh predstavlja njuno skupno premoženje. Vztraja tudi, da tožnica ne bo trpela prav nobenih posledic, če bo sodišče ugodilo predlagani začasni odredbi. Navedba sodišča, da vsak poseg v lastninsko pravico pomeni škodo, ne vzdrži kritične presoje.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga višjemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne, saj terjatev toženca ni verjetno izkazana. Že izdana začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve 7/16-tin nepremičnin, ki so pisane na ime toženca in predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, pomeni, da toženec ne more izkazati niti kot verjetne svoje terjatve (v višini ene polovice) na 1/8 nepremičnin. Terjatev toženca, ki bi potrebovala varstvo, sploh ne obstaja. Razpravljanje o tem, kaj in koliko premoženja naj bi bilo izkazanega z listinami, ni stvar presoje v postopku v zvezi z izdajo začasne odredbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločitev o zavrnitvi še spornega dela toženčevega predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je pravilna, vendar iz deloma drugačnih materialnopravnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

6Iz neizpodbijanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da sta pravdni stranki vsaj od leta 1993 dalje živela v izvenzakonski skupnosti, leta 1999 sta se poročila, v letu 2014 pa razvezala. Toženec je s svojo materjo sklenil Pogodbo o dosmrtnem preživljanju in izročitvi nepremičnin na naslovu ..., na podlagi katere se je vpisal v zemljiško knjigo kot solastnik do 6/8 nepremičnin, z bratom C. A. pa je leta 1996 sklenil kupno pogodbo, na podlagi katere je pridobil še idealni delež 1/8 predmetnih nepremičnin in je s tem postal solastnik do 7/8 nepremičnin. Tožnica je leta 2001 s toženčevim bratom B. A. sklenila kupno pogodbo za prodajo idealnega deleža 1/8 nepremičnin na naslovu ... in s tem postala solastnica nepremičnin do 1/8. Sporne nepremičnine so v naravi stanovanjska hiša in ordinacija.

7Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) je vse premoženje, ki ga zakonca (ali izvenzakonska partnerja – 12. člen ZZZDR) pridobita z delom v času trajanja ekonomske skupnosti, njuno skupno premoženje. Če se po razpadu njune skupnosti zakonca ne uspeta z obličnostnim pravnim poslom (drugi odstavek 58. člena ZZZDR) dogovoriti glede skupnega premoženja, je treba njuna premoženjska razmerja urediti skladno z določbami ZZZDR, saj so te kogentne. O deležih na skupnem premoženju se odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (drugi odstavek 51. člena in 59. člen ZZZDR). Vse z delom v času trajanja zakonske zveze oz. ekonomske skupnosti partnerjev pridobljeno premoženje sodi v njuno skupno premoženje, ne glede na to, kdo od zakoncev oz. partnerjev je sklenil pogodbo, kdo je vpisan v zemljiški knjigi, kdo je izročal (fizično) denar za nakup (dela) nepremičnine.¹ Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov pravdnih strank narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Od celovite obravnave skupnega premoženja je mogoče odstopiti le izjemoma.² Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.

8Iz povzetih dejstev, o katerih med pravdnima strankama ni spora, izhaja, da sta pravdni stranki do celoti lastnika predmetnih nepremičnin in da sta lastninsko pravico pridobila odplačno. Tudi s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju pridobljeno premoženje je namreč odplačno pridobljeno premoženje, zato sodi, če je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (ali izvenzakonske skupnosti) v skupno premoženje zakoncev.³ Ker je podlaga za nastanek skupnega premoženja vložek z delom pridobljenih sredstev, je glede na zatrjevano dejansko stanje s stopnjo verjetnosti izkazano, da sodijo v skupno premoženje pravdnih strank vse nepremičnine na naslovu ... do celote in je materialnopravno zmoten zaključek izpodbijanega sklepa, da je s stopnjo verjetnosti (pogoj za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 272. člena ZIZ) tožnica izkazala, da njen 1/8 delež nepremičnine ne sodi v skupno premoženje, pač pa v njeno posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje namreč lahko vpliva le na velikost deležev na skupnem premoženju.⁴ Okoliščin, ki bi kazale na izjemo od celostnega obravnavanja skupnega premoženja pravdni stranki ne zatrjujeta. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje namreč taka okoliščina ni.⁵

9Kljub temu pa predlagana začasna odredba ni utemeljena. Toženec v nasprotni tožbi izrecno uveljavlja na skupnem premoženju polovični delež, skladno z zakonsko domnevo iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR. S pravnomočno začasno odredbo z dne 4. 3. 2014 je tožencu prepovedano razpolaganje s predmetno nepremičnino v delu, ki presega 7/16-tin. Ker je tožnica lastnica nepremičnine do 2/16-tin, lahko toženec razpolaga z deležem 7/16-tin nepremičnin. Tožnica pa lahko glede na zemljiškoknjižno stanje razpolaga le z 1/8 (2/16) nepremičnin, to pa je manjši delež kot ji gre, če bo toženec v postopku uspel dokazati vse trditve iz svoje (nasprotne) tožbe in trditve, ki jih je podal kot obrambo na tožničino tožbo. Z verjetnostjo je namreč izkazano, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi celotna nepremičnina.⁶ Glede na to, da lahko toženec razpolaga s 7/16-tinami nepremičnine, tožnici z njej solastnim delom 2/16-tin nepremičnin ni mogoče prepovedati razpolaganja. Zato predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen in je izpodbijana odločitev, s katero je prvostopenjsko sodišče ugodilo ugovoru tožnice in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo tudi v preostalem delu, pravilna.

10Pritožbene navedbe o tem, kdo naj bi kaj plačal, so po obrazloženem za odločitev glede utemeljenosti pritožbe nerelevantne in višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo. Ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo. Stroški zavarovanja, predlaganega med pravdo, namreč spadajo med pravdne stroške (prvi odstavek 151. člena ZPP), o katerih odloči sodišče prve stopnje s končno odločbo glede na doseženi uspeh pravdnih strank (154. člen ZPP).

¹ Gl. J. Hudej in I. Ščernjavič: Sporna materialnopravna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik št. 11/12 (2010), str. 750 do 752.
² Prim. npr. odločbe VSRS II Ips 22/1998, II Ips 876/2006, II Ips 603/2007, II Ips 624/2008
³ Prim. npr. sklep VSL II Cp 2435/2010, sodbo in sklep VSL I Cp 1214/2016, sodbo VSRS II Ips 424/2011.
⁴ Prim. odločbe VSRS II Ips 939/2008, II Ips 231/2008, II Ips 895/2007, II Ips 423/2006
⁵ Gl. sodbo II Ips 424/2011
⁶ Če je tako, sta primarni tožbeni zahtevek in zahtevek po nasprotni tožbi nesklepčna