VDSS Sodba Psp 436/2017
ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.436.2017Področje: zdravstveno zavarovanje
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Zvključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za plačilo prispevkov in osnove za posamezne kategorije zavarovancev so opredeljene v določbah od 48. do 56. člena ZZVZZ. Na navedeni pravni podlagi je tožnik, dokler je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, dolžan plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 8. 12. 2015 in odločbe št. ... z dne 13. 10. 2015.
Ugotovilo je, da je tožena stranka, ker tožnik od 9. 2. 2009 ni imel več urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, po uradni dolžnosti izdalo upravno odločbo z dne 19. 1. 2012, da se tožnik vključi v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Odločba je postala pravnomočna. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama tožniku naložila, da mora plačati neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 97,21 EUR po stanju dolga na dan 13. 10. 2015.
2Zoper odločitev se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da nihče ne sme izsiljevati denarja za plačilo, tako tudi ne tožena stranka za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi.
3Pritožba ni utemeljena.
4Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
5Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožnik od 9. 2. 2009 dalje ni imel več urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja je toženka (Območna enota A.) z dopisom tožnika pozvala k ustrezni ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma k predložitvi ustreznih dokumentov za ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja po ustrezni zavarovalni podlagi. Tožnik se na poziv tožene stranke ni odzval, zato je toženka po uradni dolžnosti izdala upravno odločbo z dne 19. 1. 2012, da se tožnik vključi v obvezno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Tožnik je na navedeni podlagi zavarovan od 3. 3. 2012 dalje.
6Izdane izpodbijane odločbe, po katerih je dolžan tožnik plačati neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje so posledica statusa tožnika, na podlagi katerega je tožnik zavarovan od 3. 3. 2012 dalje po odločbi z dne 19. 1. 2012.
7Pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitvi izpodbijane sodbe, da z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za plačilo prispevkov in osnove za posamezne kategorije zavarovancev so opredeljene v določbah od 48. do 56. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami). Na navedeni pravni podlagi je tožnik, dokler je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje dolžan plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje.
8Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevkov je določena v 65. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/2011 s spremembami). 30-dnevni rok za vračilo prispevkov pa je določen v 66. členu ZDavP-2.
9Pritožbeno sodišče tako ne more slediti pritožbenim navedbam, da tožena stranka tožnika izsiljuje in da to ne bi smela, saj ima tožena stranka za svoje ravnanje in izdajo izpodbijanih odločb pravno podlago, kakor je bila navedena prej.
10Na podlagi navedenega je bilo potrebno pritožbo tožnika v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.
Vir: Višje delovno in socialno sodišče · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 13. 4. 2018Nazaj na vrh ↑