VSL Sodba I Cp 2125/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58274/2016 z dne 3. 6. 2016, s katerim je naloženo toženi stranki, da plača tožeči stranki 156,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2016 dalje in izvršilne stroške v znesku 119,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 154,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje.

2Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je oprlo odločitev na izpovedbi toženca in njegove žene, ki ne zatrjujeta resničnega stanja. Ob prevzemnem zapisniku niso navedene reklamacije, ki bi jih moral takrat dati toženec. Sodišč ni upoštevalo reklamacijskih pravil. Ob predaji računa za izvršena dela z dne 31. 12. 2015 je toženec ustno reklamiral le prasko na odtočni cevi na balkonu, račun pa je preluknjal. Na podlagi ustne reklamacije je tožeča stranka odpravila nepravilnosti in zamenjala cev ter toženca o tem pisno obvestila 12. 1. 2016. Toženec je zatem začel izsiljevati, da niso bila opravljena kleparska dela, ki pa so se nanašala na nedokončana dela prejšnjih izvajalcev. Toženec je samovoljno odbil 10 % od zneska na računu. Pavšalna reklamacija računa, ki ni podprta z grajanjem napak, ne zadošča, da toženec ni plačal opravljenih del iz izstavljenega računa. Toženec ni podal nobene pisne reklamacije na vrednost računa, kakor tudi ne reklamacije za nedokončana dela.

3Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev, priglasil pa je tudi pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹ in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodba nima razlogov. V sodbi se je sodišče opredelilo do vseh relevantnih trditev pravdnih strank. Trditve pravdnih strank so si bile v nasprotju, zato je sodišče na podlagi ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, dokazno ocenilo te navedbe. Sodišče je v okviru odprtega sojenja pravdni stranki opozorilo na dejstva, ki niso dokazana in na njihovo dokazno breme glede dokazovanja teh dejstev. V ta namen je na primer opozorilo pravdni stranki, da lahko predlaga izvedbo dokaza z izvedencem, ker sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, na podlagi katerega bi lahko ocenilo, ali je tožeča stranka opravila vsa dogovorjena dela in ali vrednost del ustreza računu, ki je bil izstavljen.

6Pritožba izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, do teh pritožbenih trditev se pritožbeno sodišče ne sme opredeljevati. Zmotno pa tožeča stranka zatrjuje, da tožena stranka ni grajala napak, kar izhaja iz listinskih dokazov v spisu in ugotovitev sodišča prve stopnje. Nenazadnje tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da je tožena stranka ob izstavitvi računa in tudi kasneje zahtevala odpravo napak. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da tožeča stranka ni opravila vseh dogovorjenih del in da je vrednost neopravljenih del tožeče stranke in potrebnih del za odpravo napak mogoče oceniti v znesku 156,38 EUR.

7Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (350. člen ZPP).

8Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa je bil nepotreben, zato vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ V nadaljevanju ZPP.