VSRS Sklep X DoR 7/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:X.DOR.7.2018Področje: upravni spor
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Stališče Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu I Up 15/2016 z dne 24. 2. 2016, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje, je bilo sprejeto v času veljavnosti ZMZ, v obravnavanem primeru pa je bilo pridržanje odrejeno po uveljavitvi ZMZ-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba za zagotovitev pravne varnosti ob pričakovano ponavljajočih se odreditvah pridržanj v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici preveriti dopustnost nadaljnje uporabe omenjene določbe ZTuj-2, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je zaradi nevarnosti pobega (drugi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III)(1) dopustno pridržati prosilca za mednarodno zaščito na podlagi objektivnega kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (nesodelovanje v postopku)?
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-1447/2017/4 (1312-44) z dne 5. 12. 2017. Z njim je toženka za namen izvedbe predaje pridržala tožnika na prostore in območje Centra za tujce v Postojni do predaje odgovorni državi članici. Odločitev je sprejela na podlagi drugega in tretjega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1).2 V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik izrazito begosumen, ker je s svojimi dejanji izpolnil kriterij iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (nesodelovanje v postopku in navajanje lažnih podatkov) in kriterija po drugem odstavku tega člena (milejše oblike okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega tujca; ilegalno prehajanje državnih meja in nemožnost bivanja v Sloveniji).
2Odločitev sodišča prve stopnje (ki je v celoti sledilo presoji toženke) temelji na stališču Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu I Up 15/2016 z dne 24. 2. 2016, ki je bilo sprejeto (še) v času veljavnosti ZMZ. V tej zadevi je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da 68. člen ZTuj-2 ustreza objektivnim kriterijem za opredelitev pojma „nevarnosti pobega“ določene osebe skladno z zahtevami iz 28. člena Uredbe Dublin III (z naslovom: Pridržanje) v povezavi z (n) točko 2. člena (z naslovom: Opredelitev pojmov).3 Vrhovno sodišče je med drugim pojasnilo, da pojma „nevarnost pobega“ in kriterijev za njegovo presojo zakonodajalec sicer ni uredil v ZMZ, vendar pa je prav ta opredelitev vsebovana v 68. členu ZTuj-2, ki je predpis z upravnopravno sorodnega področja. Med drugim je glede na posebne okoliščine postopkov za mednarodno zaščito presodilo, da najmanj tretja, četrta in peta alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku - slednje je bilo v obravnavanem primeru odločilno za odrejeno pridržanje) ustrezajo objektivnim kriterijem za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ skladno z zahtevami Uredbe Dublin III.
3Tožnik je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi več pomembnih pravnih vprašanj. Iz utemeljitve predloga med drugim izhaja, da obravnavana zadeva odpira vprašanje dopustnosti pridržanja prosilca za mednarodno zaščito v smislu zahtev Uredbe Dublin III na podlagi kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (nesodelovanje v postopku).
4Predlog je delno utemeljen.
5Navedeno stališče Vrhovnega sodišča, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje, je bilo sprejeto v času veljavnosti ZMZ, v obravnavanem primeru pa je bilo pridržanje odrejeno po uveljavitvi ZMZ-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba za zagotovitev pravne varnosti ob pričakovano ponavljajočih se odreditvah pridržanj v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici preveriti dopustnost nadaljnje uporabe omenjene določbe ZTuj-2, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
-------------------------------
1 Uredba (EU) št. 604/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.
2 Ta predvideva odreditev ukrepa v skladu z 28. členom Uredbe Dublin III.
3 Ta določa, da pojem „nevarnosti pobega“ pomeni nevarnost, da bo prosilec ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva v zvezi s katero poteka postopek predaje, pobegnila, v skladu z oceno posameznega primera na podlagi objektivnih kriterijev, določenih z zakonom.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 16. 8. 2018Nazaj na vrh ↑