VSL Sklep II Cp 2414/2017

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo nujno pot za potrebe parcele št. 106/5 k.o. ... tako, da ta poteka po obstoječi, delno asfaltirani, delno kolovozni dostopni poti od javnega dobra na parc. št. 2691, mimo gospodarskega poslopja na parc. št. 106/7 (prej *94), ob strešini gospodarskega poslopja, po parc. št. 106/1 in v isti smeri naravnost prečka parc. št. 106/6, do parc. št. 106/5 vse k.o. ..., v pasu širokem 2,5 m in dolgem 89,10 m kot je to razvidno in označeno na skici na list. št. 89 spisa; odločilo, da se nujna pot uporablja za hojo in vožnjo z motornimi vozili ter delovnimi stroji za namen uporabe in vseh vrst vdrževanja ter investicij zemljišča ter morebitnih objektov na parc. št. 106/5 k.o. ..., pri čemer je skica pod list. št. 98 sestavni del tega sklepa; odločilo, da mora predlagatelj nasprotnim udeležencem M. V., J. V. in V. Š. plačati denarno nadomestilo v višini 1.516,84 EUR, v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonitimi obrestmi od pravnomočnosti sklepa do plačila. Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan povrniti nasprotni udeleženki M. N. 239,36 EUR stroškov postopka, M. V., J. V. in V. Š. pa skupaj 369,95 EUR, v roku 30 dni na račune njihovih odvetniških pisarn.

2Zoper sklep so predlagatelj ter nasprotni udeleženci M. V., J. V. in V. Š. vložili pravočasne pritožbe.

3Predlagatelj se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpostavlja, da nujne poti po nepremičninah, kot so navedene v izreku sklepa, ni nikoli zahteval. Postopanju sodišča, ki se je ukvarjalo s potjo po navedenih parcelah, je ves čas postopka tudi ostro nasprotoval, sodišče pa o tem ni hotelo ničesar slišati. Več čas se je ukvarjalo le z določanjem tiste nujne poti, kot si jo je zamislila nasprotna udeleženka M. N. Sodišče je predlagateljev predlog za določitev nujne poti po parc. št. 106/2 k.o. ..., v lasti nasprotne udeleženke M. N., ignoriralo in se z njim ni ukvarjalo. Tako tudi izvedenca ni nikdar pozvalo, da poda mnenje o edino predlagani trasi nujne poti. Sodišče tako sploh ni ugotavljalo, katera pot je z gradbenega in prostorskega vidika primernejša. Glede poti, kot jo je določilo sodišče, je izvedenec na naroku povedal, da je prevoz po njej možen le ob primernih vremenskih razmerah, ko je suho ter da bi bilo za izdelavo utrjene poti potrebno opraviti določene posege v obliki strojnih izkopov in nasutja, kar bi predstavljalo stroške približno 50,00 EUR na m2. Navedel je tudi druge omejitve (minimalna in maksimalna širina 2,5 m, povprečni nagib 15,22 %, največji nagib 20,33 %, maksimalna višina vozila 2,02 m). Sodišče bi moralo izvedencu naložiti, da si ogleda in poda mnenje tudi o primernosti predlagane dostopne poti po parceli v lasti nasprotne udeleženke M. N., predlaganega dokaza pa sodišče ni dovolilo. Vztraja, da je pot, kot jo je predvidel primernejša pot, možna je tudi njena takojšnja uporaba. Sodišče samo ugotavlja, da gre pri predlagani poti za strmo dovozno pot z ostrim ovinkom v desno ter da bi bil dovoz po tej poti v zimskem času zelo otežen. Pot, kot jo je določilo sodišče, pa bo v zimskem času popolnoma neuporabna (glede na to, da del poti po travnikih sploh ne obstaja). Sicer pa predlagatelju ne pride na misel, da bi se ravno v času, ko bo zapadlo največ snega, odpravil preko parcele M. N. na svojo nepremičnino. Tudi so neutemeljeni pomisleki sodišča, da bo predlagana pot "frekventno zasedena", saj predlagatelj zagotovo ne bo vsak dan ali večkrat na dan dostopal do svoje nepremičnine, če za to ne bo potrebe. Tudi ni potrebno odstranjevati nobene ograje, temveč le dve leseni lati. Tudi strmina predlagane poti ne more kazati na neprimernost, saj je izvedenec navedel, da se ljudje v tistih krajih vozijo po bolj strmih nagibih. Izvedenec tudi ni ugotavljal, koliko bi znašalo nadomestilo v primeru predlagane poti, to bi bilo po mnenju predlagatelja bistveno nižje kot je sedaj določeno, kar bi seveda lahko ugotovil le izvedenec. Višine nadomestila sodišče tudi ni z ničemer obrazložilo. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca kmetijske stroke, ki bi nedvomno potrdil utemeljenost predlagane poti.

4Nasprotna udeleženka M. N. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Nasprotni udeleženci M. V., J. V. in V. Š. se prav tako pritožujejo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nujno pot določi po parceli št. 106/2 k.o. ... v lasti nasprotne udeleženke M. N. s stroškovno posledico. Izpostavljajo, da nujna pot, kot jo je prvotno predlagal predlagatelj, predstavlja v naravi pot, ne pa dvorišča. Po parceli M. N. je že vzpostavljena, najmanj bremeni služeče zemljišče in je tako najbolj primerna. Gre za že asfaltirano pot, ki je dostopna v vseh letnih časih, tudi v zimskem, saj občina poskrbi za pluženje. Pri tem se sodišče sploh ni ukvarjalo z ugotavljanjem, katera izmed predlaganih možnosti manj bremeni služeče zemljišče. Sodišče je sicer iz lastnega ocenjevalo primernost poti po parceli M. N., za kar pa nima ustreznega znanja in bi se o tem moral izreči ustrezni izvedenec. Odstranitev dela ograje (škoda bi bila minimalna) je pri vzpostavitvi poti mogoče in ni v nasprotju s sodno prakso, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje (odločba VSK I Cp 361/2004). Pot, kot jo je določilo sodišče, bi morala biti šele vzpostavljena in to z nesorazmernimi stroški, pri čemer pa še vedno ne bi bila primerna za vožnjo z vsemi vrstami osebnih vozil. Parceli št. 106/1 in 160/6 sta hriboviti, kolovozne poti ni. Gre za poljsko pot, kjer je možen prevoz z osebnim vozilom zgolj ob primernih vremenskih razmerah, na najožjem delu je široka le 2,55m, možen pa je prevoz vozila le z najvišjo višino 2,02m, del poti pa bi bilo potrebno šele vzpostaviti s stroški odkopa in tampona približno 50,00 EUR/m2. Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi izvedenec navedel razloge v prid primernosti nujne poti, kot jo je določilo sodišče, saj izvedenec primernosti ni ugotavljal. Ugotavljal je le, ali je pot mogoča, kaj je potrebno storiti, ni pa ugotavljal primernosti v primerjavi z drugimi možnimi variantami. Določena pot onemogoča in tudi znatno ovira uporabo njihovih parcel in nikakor ni v skladu z načelom sorazmernosti. Podredno ugovarjajo tudi določeni višini nadomestila za uporabo poti, sodišče višine ni obrazložilo, ni jasno, na kakšen način je izvedenec prišel do zneska. Gre za gradbene parcele in je nadomestilo neustrezno. Če bo sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo naj zadevo vrne v odločanje drugemu sodniku, saj je očitno, da je sodnik pristranski.

6Predlagatelj v odgovoru na pritožbo sprejema pritožbene razloge o neprimernosti poti, kot jo je določilo sodišče. Na pritožbo je odgovorila tudi nasprotna udeleženka M. N. in predlagala njeno zavrnitev.

7Pritožbi sta utemeljeni.

8Predlagatelj je zoper nasprotno udeleženko M. N. vložil predlog za določitev nujne poti za potrebe njegove parcele št. 106/5 travnik 600m2, k.o. ..., po parceli št. 106/2 te k.o. v lasti M. N., za hojo in vožnjo s kmetijsko mehanizacijo in osebnimi avtomobili (glej predlog). V 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ugotavlja, da je glede na ugotovitve na naroku na kraju samem¹, s pozivom z dne 21. 9. 2015 kot nasprotne udeležence pritegnilo tudi lastnike parcel št. 106/6 in 106/1 k.o. ..., M. V., J. V. in V. Š. ter v nadaljevanju po teh parcelah nujno pot tudi določilo. Predlagatelj v pritožbi trdi, da predloga za določitev nujne poti po parcelah št. 106/6 in 106/1 ni nikoli podal in mu je to pot sodišče vsililo.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi v sodnih postopkih za določitev nujne poti, sodišče odloča o zahtevkih v mejah predlogov strank. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora sodišče v primeru, ko na ugovor nasprotne stranke, da bi se lahko ustanovila nujna pot z manjšo obremenitvijo z nepremičnino preko drugega zemljišča, ugotovi, da je ta ugovor utemeljen, pozvati predlagatelja, da kot nasprotno stranko navede lastnika takšne nepremičnine. Če predlagatelj tega ne stori in vztraja pri prvotnem predlogu, sodišča njegov predlog zavrne.

10Iz razlogov sklepa bi izhajalo, da je sodišče prve stopnje samoiniciativno v postopek pritegnilo še drugo in četrto nasprotno udeleženko ter tretjega nasprotnega udeleženca in torej odločilo izven meja predloga, kot to izpostavlja tudi pritožba. Takšnega zaključka sicer podatki v spisu ne potrjujejo v celoti – predlagatelj je z dopisom z dne 17. 8. 2015 (list. št. 65) na poziv sodišča sporočil, kdo so lastniki parcel št. 106/6 in 106/1 k.o. ..., ni pa jih izrecno navedel kot nasprotne udeležence. V vlogi z dne 12. 5. 2016 (list. št. 124) je vztrajal, da zahteva določitev nujne poti le po parceli št. 106/2 v lasti M. N., ne pa po parcelah v solasti ostalih udeležencev; na naroku dne 20. 6. 2016 pa kljub temu ni nasprotoval ugotovitvi sodišča prve stopnje "da se ugotovi, da je predlagatelj v postopek od prvotno začetega predlagal še druge nasprotne udeležence"².

Ker je odločitev odvisna tudi od zaključka, ali predlagatelj kot nasprotne udeležence navaja tudi M. V., J. V. in V. Š. ali pa vztraja pri prvotnem predlogu, kar pa iz razlogov izpodbijanega sklepa, pa tudi ne iz dosedanjega poteka postopka, ni jasno razvidno, je pritožbeno sodišče že iz tega razloga pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

11V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje predlagatelja pozove, da se določno in dokončno izjavi ali kot nasprotne udeležence navaja tudi navedene osebe ali pa vztraja pri prvotnem predlogu. Pritožbeno sodišče še opozarja, da predlagatelj ni spreminjal predloga v obsegu načina uporabe nujne poti – za potrebe svoje nepremičnine predlaga dovolitev nujne poti za hojo in vožnjo s kmetijsko mehanizacijo in osebnimi avtomobili. Tudi na ta del predloga je sodišče prve stopnje vezano in predloga tudi v tem obsegu ne sme samo spreminjati. Če meni, da so tudi v tem obsegu predlagateljeve trditve nejasne, naj ga tudi v tem pogledu pozove na jasno izjasnitev. Tudi predlagani način uporabe nujne poti namreč lahko vpliva na končno odločitev sodišča. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z očitkom pritožb, da bi moralo sodišče tudi primernost nujne poti po parceli št. 105/1 v lasti M. N., preizkusiti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, saj ne gre za očitno zgrešen predlog, ki bi ga kot neprimernega lahko zavrnilo sodišče samo, brez pomoči ustreznega izvedenca. V nadaljevanju naj torej, ne glede na to, ali bo predlagatelj predlog razširil še na druge nasprotne udeležence ali vztrajal le pri prvotnem predlogu, primernost nujne poti po parceli št. 105/1 k.o. ... v lasti prve nasprotne udeleženke, preizkusi tudi s pomočjo izvedenca gradbene stroke in šele nato bo lahko, v okviru predloga, presodilo, katera trasa bi bila glede na kriterije za določitev nujne poti, primernejša, in o predlogu ponovno odloči.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

13Glede na razlog razveljavitve, na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14Razlogov za predodelitev zadeve drugemu sodniku, pritožbeno sodišče ni našlo (356. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Da se nujna pot lahko določi preko drugih zemljišč.
² V zapisniku je sicer sodišče prve stopnje očitno pomotoma zapisalo "še druge predlagatelje".