VSL sklep Cst 728/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik in predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz izpodbijanega sklepa in iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje 4.7.2017 objavilo oklic in sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

5Dolžnik mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave in predložiti notarski zapisnik o izidu glasovanja ter listine iz desetega odstavka 221.e člena ZFPPIPP (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP). Na to je sodišče prve stopnje dolžnika (predlagatelja) opozorilo v oklicu.

6Pritožnik tudi sam priznava, da zahteve za potrditev poenostavljene poravnave ni vložil. Navaja, da tega ni storil, ker je štel, da jo mora vložiti šele, ko ga bo sodišče obvestilo, da je posodobljeni seznam terjatev (ki ga je pravočasno vložil) ustrezen. Ker pa sodišče ni ničesar odločilo v zvezi z vlogo enega od upnikov, ki se je nanašala na seznam terjatev, in ker od sodišča ni prejel nobenega odziva v zvezi s tem, ali je seznam skladen z zakonom, je menil, da (še) ni podlage za vložitev predloga za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.

7Čeprav ima izpodbijani sklep za pritožnika neugodne posledice, ni utemeljeno njegovo pričakovanje v zvezi odločitvijo sodišča glede posodobljenega seznama terjatev. Določba 1. točke šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, je povsem jasna. Takšna (stroga) zakonska določila terjajo od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost. V postopkih zaradi insolventnosti to velja še toliko bolj, ker v teh postopkih ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Če ima dolžnik resen interes za določen postopek, mora pravočasno in skrbno preveriti, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje tega postopka, saj to od njega terja procesna skrbnost. Ni zakonske podlage za to, da bi sodišče v konkretnem primeru ugotavljalo, zakaj dolžnik ni pravočasno predlagal potrditve poenostavljene prisilne poravnave, razlogi zakaj tega ni storil, pa ne vplivajo na pravilnost za odločitev v zadevi edino pomembne ugotovitve - da ta ni bila vložena v zakonu predpisanem roku.

8Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati in opozarjati dolžnika na njegove obveznosti v zvezi s predlogom za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, saj ta njegova obveznost jasno izhaja iz prvega odstavka 221.g člena ZFPPIPP in oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (5. točka oklica).

9Ker je štirimesečni (prekluzivni) rok za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave že potekel, dolžnik ne more več (pravočasno) vložiti ustrezne zahteve za potrditev prisilne poravnave.

10Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, saj (kot priznava pritožnik) zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave v zakonskem roku (in niti kasneje) ni bila vložena. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.