VDSS Sklep Psp 382/2017

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in plačilni nalog opr. št. II Ps 327/2016 z dne 28. 6. 2017 razveljavita.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovor zoper plačilni nalog opr. št. II Ps 327/2016 z dne 28. 6. 2017 zavrne. Štelo je, da gre v predmetni zadevi za premoženjski spor in ne za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva.

2Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Meni, da v navedenem primeru ni podlage za plačilo sodne takse za vložitev pritožbe, saj gre za socialni spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in ne za premoženjski spor. V predmetni zadevi gre za odločanje o ponovni odmeri pokojnine, torej o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ker je bilo sodno varstvo zoper izpodbijani sklep in odločbo tožene stranke zagotovljeno v socialnem sporu. Strošek sodne takse ne more biti predmet odločanja pred socialnim sodiščem, ker se sodne takse za tak socialni spor ne plačujejo. Glede na glavni del zahtevka tudi ne gre za socialni spor premoženjske narave, saj je samo del zahteva po odškodnini v višini zakonskih zamudnih obresti kavzalno povezan z usodo glavnega dela zahtevka.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v povezavi s 366. členom ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 3. odstavka 10. člena ZST-1 v zvezi z 71. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji).

5Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v 71. členu ZDSS-1, kjer je določeno, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo. V sporih o pravicah iz prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, za katere je stvarno pristojno socialno sodišče in med katere sodi tudi spor o pravici do ponovne odmere pokojnine, ni taksne zavezanosti. To pomeni, da tožniki v tovrstnih sporih niso dolžni plačati taks in sodišče od njih takse tudi ne sme zahtevati.

6V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 20. 1. 2016, s katero se je delno ugodilo pritožbi in se je izpodbijana odločba z dne 2. 6. 2015 odpravila, uživalki pokojnine pa se je starostna pokojnina od 1. 1. 2009 ponovno odmerila v višjem znesku.

7Predmet spora se torej nanaša na ponovni izračun pokojnine z upoštevanjem delnic A. v pokojninsko osnovo. V takšnem primeru gre za sodno socialni spor o pravicah iz obveznega pokojninskega zavarovanja, za katerega pa, upoštevaje 71. člen ZDSS-1, ni taksne obveznosti. Tožena stranka v pritožbi pravilno ugotavlja, da se glavni spor nanaša na odločanje o ponovni odmeri pokojnine, da se samo obrobni del nanaša na premoženjski spor in sicer na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ki pa je povezan z usodo glavnega dela zahtevka.

8Tako gre za odločanje o pravicah do oziroma iz socialnih zavarovanj. Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v podobnih zadevah (Psp 197/2017 z dne 24. 8. 2017 in Psp 195/2017 z dne 24. 8. 2017).

9Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi 71. člena ZDSS-1 pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje opr. št. II Ps 327/2016 z dne 2. 8. 2017, s katerim se je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog opr. št. II Ps 327/2016 z dne 28. 6. 2017 zavrnil ter tudi sam plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. II Ps 327/2016 z dne 28. 6. 2016.