VSL Sklep VII Kp 46414/2017

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Okrajno sodišče v Novem mestu je s sklepom II K 46414/2017 z dne 2. 11. 2017 obsojenemu A. A. na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 izreklo varnostni ukrep odvzema dne 12. 8. 2017 zasežene mu lesene palice.

2Zoper sklep je pritožbo vložil obsojenec brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da se mu lesena palica vrne.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz laične pritožbe obsojenca izhaja, da se ta zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja nanaša na sodbo sodišča prve stopnje I K 46414/2017 z dne 17. 10. 2017. Ker je ta pravnomočna, pritožbene navedbe v tej smeri ne morejo biti upoštevne, saj obsojenec zoper pravnomočno sodbo nima več rednega pravnega sredstva. V nadaljevanju pritožbe pa pritožnik zahteva vrnitev odvzete lesene palice in zatrjuje, da ima leseno palico pripravljeno za odganjanje podgan.

5Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je bil obsojenec s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu II K 46414/2017 z dne 17. 10. 2017 spoznan za krivega kaznivega dejanja nezakonitega lova po prvem odstavku 342. člena KZ-1. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, ni pa bilo odločeno o odvzemu predmetov. Isto sodišče je nato dne 12. 8. 2017 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je obsojencu na podlagi 73. člena KZ-1 izreklo varnostni ukrep odvzema lesne palice in obrazložilo, da je palica storilčeva last in ker obstaja nevarnost, da bo obsojenec predmet uporabil za storitev kaznivega dejanja, mu je potrebno palico odvzeti.

6Po prvem odstavku 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo odvzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Po določbi tretjega odstavka 498. člena ZKP pa sklep o odvzemu predmetov lahko izda sodišče tudi, če v sodbi, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, manjka taka določba. Sodišče druge stopnje ni spregledalo, da literatura¹ sicer navaja, da se tretji odstavek 498. člena ZKP nanaša zgolj na obvezen odvzem predmetov, ne pa tudi na fakultativnega. Vendar pa pritožbeno sodišče upoštevaje jezikovno razlago prvega odstavka 498. člena ZKP, ki zajema tako fakultativni (predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo vzeti) kot tudi obvezen odvzem predmetov (predmeti, ki se po kazenskem zakonu morajo vzeti), ugotavlja, da je podlaga za odvzem predmetov, ki se smejo odvzeti, določena v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZKP. Zato je presodilo, da je sodišče prve stopnje sklep o odvzemu palice (četudi se sklicuje zgolj na 73. člen KZ-1), izdalo na zakoniti podlagi.

7Pritožbeno sodišče zato glede na pritožbeno trditev, da je potrebno obsojencu palico vrniti, ugotavlja, da je takšna pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da gre za predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, tudi storjeno. Prav tako pa je v obrazložitvi sklepa navedlo, da obstaja nevarnost, da bi obsojenec predmet ponovno uporabil za storitev kaznivega dejanja. Upoštevaje navedeno ter okoliščino, da gre tudi po presoji pritožbenega sodišča za nevaren predmet in da je obsojenec s pritožbeno navedbo, da takšno palico uporablja za pobijanje podgan, to nevarnost še dodatno izkazal, saj ni prezreti, da je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja nezakonitega lova po prvem odstavku 342. člena KZ-1, ki je bil izvršen prav z navedeno palico.

8Ker tako pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Ljubljana, GV založba 2004, stran 1049.